Blitva je še pred nekaj dnevi razvijala čvrste, živobarvne liste, zdaj pa se na njih pojavljajo nenavadne svetle zaplate. Sprva so majhne in skoraj prosojne. Nato se razširijo v večje, papirnato tanke površine, ki porjavijo, se posušijo in včasih celo raztrgajo. Poškodba je lahko videti kot sončni ožig ali bolezen, vendar se dogajanje skriva globlje. Če list obrnete proti svetlobi in nežno pritisnete na svetlo zaplato, lahko v njej opazite temnejšo pikico ali drobno premikanje. Prav ta podrobnost razkrije, zakaj se stanje tako hitro širi.
Ključni poudarki:
- Prosojne, mehurjaste zaplate nastanejo znotraj lista, zato jih ne moremo preprosto sprati ali obrisati.
- Zgodnje odstranjevanje posameznih poškodovanih listov prekine razvoj škodljivca, še preden se preseli v zemljo.
- Spodnjo stran mladih listov redno pregledujte, saj so tam lahko dobro vidna majhna bela jajčeca.
Poškodbo povzroča ličinka, skrita med plastema lista
Najverjetnejši povzročitelj je pesna muha oziroma pesni listni zavrtač. Njene ličinke napadajo predvsem blitvo, rdečo peso in špinačo.
Odrasla muha na spodnjo stran lista odloži majhna, svetla jajčeca. Iz njih se izležejo drobne ličinke, ki se zavrtajo med zgornjo in spodnjo povrhnjico lista. Med hranjenjem odstranjujejo mehko notranje tkivo, obe zunanji plasti pa nekaj časa ostaneta skoraj nepoškodovani.
Zato nastanejo značilna prosojna »okenca«. Na začetku so lahko videti kot ozki rovi, pozneje pa se združijo v večje nepravilne mehurje. Poškodovani del postopoma postane svetlo rjav, suh in papirnat.
Škodljivec je dejaven od pomladi do jeseni in lahko razvije več rodov. Če prva generacija ne ostane opažena, se lahko poškodbe poleti ponovno pojavijo na novih listih.
Tako jo ločite od sončnega ožiga in listne pegavosti
Pri sončnem ožigu je poškodovano predvsem tkivo na najbolj izpostavljeni strani rastline. Površina je suha, vendar v njej ne boste našli rova, ličinke ali temnih drobcev.
Glivične listne pegavosti običajno povzročijo bolj omejene okrogle ali nepravilne pege, pogosto z izrazitejšim robom. Pri listnem zavrtaču pa je list med prsti nenavadno tanek, skoraj votel.
Naredite preprost pregled:
- poškodovani list pridržite proti svetlobi;
- poiščite svetle mehurjaste površine med listnimi žilami;
- opazujte, ali je na koncu poškodbe temnejša ličinka;
- preverite spodnjo stran sosednjih zdravih listov;
- poiščite podolgovata bela jajčeca v manjših skupinah.
Če svetli del nežno stisnete med prsti in pod površino začutite mehko zadebelitev, je ličinka verjetno še vedno v listu.
Poškodovane liste odstranite, dokler so lise še sveže
Na manjšem domačem vrtu je najpreprostejši ukrep sprotno odstranjevanje napadenih listov. Tako skupaj z listom odstranite tudi ličinko, preden dokonča razvoj in pade na tla, kjer se lahko zabubi.
Odrežite predvsem liste z velikimi svežimi rovi ali več povezanimi mehurji. Če je poškodba zelo majhna, lahko prizadeti del močno stisnete med prsti in tako uničite ličinko, ne da bi odstranili cel list.
Napadenih listov ne puščajte na gredi. Prav tako jih ne odlagajte na odprt, hladen kompost, če so v njih še žive ličinke. Primerneje jih je zapreti v vrečo z organskimi odpadki ali jih odložiti v kompost, ki se zanesljivo močno segreva.
Pri mladi blitvi ne odstranite preveč listov hkrati. Najprej odrežite najbolj prizadete, rastlini pa pustite dovolj zdrave listne površine za nadaljnjo rast.
Vsakih nekaj dni poglejte pod najmlajše liste
Veliko učinkoviteje je odstraniti jajčeca kot čakati, da ličinke že vstopijo v list. Jajčeca so svetla, podolgovata in nekoliko spominjajo na zelo drobna zrna riža.
Pregledujte predvsem:
- notranje in mlajše liste;
- spodnjo stran listov ob osrednji žili;
- rastline na robu grede;
- blitvo v bližini rdeče pese ali špinače;
- liste, ki so že imeli posamezne prosojne lise.
Jajčeca lahko nežno odstranite s prstom ali vlažno krpo. Pregled ponovite vsaj enkrat tedensko, ob prvih poškodbah pa vsakih nekaj dni.
Zaščitna mreža pomaga le ob pravilni postavitvi
Fina protiinsektna mreža odraslim muham preprečuje dostop do listov. Vendar mora biti položena takoj po setvi oziroma sajenju in dobro zaprta ob tleh.
Če blitvo vsako leto gojite na istem mestu, se lahko škodljivec razvije iz bub, ki so že v zemlji. V takem primeru lahko mreža muhe celo zadrži ob rastlinah. Zato novo setev prestavite na drugo gredo, odstranite samoniklo blitvo in peso ter zatirajte belo metliko in druge sorodne plevele, ki lahko škodljivcu služijo kot gostitelji.
Pri uporabi mreže poskrbite še, da rastline pod njo niso stisnjene. Blitva potrebuje dovolj prostora, zraka in enakomerno vlažno zemljo, da po odstranitvi poškodovanih listov hitro razvije nove.
Ko je ličinka enkrat med plastema lista, jo površinsko škropivo težko doseže. Zato naključno škropljenje po že močno poškodovanih listih pogosto ne prinese pričakovanega učinka.
Na vrtu so prisotni tudi naravni sovražniki listnih zavrtačev, predvsem drobne parazitoidne ose. Zaradi njih se manjši napad na odrasli rdeči pesi pogosto umiri brez posebnega ukrepanja. Pri blitvi pa je prag sprejemljive škode nižji, saj pridelujemo prav liste.
Uspeh zato presojajte po novi rasti. Stare lise ne bodo izginile. Če novi listi ostajajo čisti, ste razvojni krog pravočasno prekinili.
Preberite tudi:
- Bučke sredi dneva nenadoma povesijo liste? Preden jih zalijete, naredite ta preizkus
- Ko poberete zadnje maline, naredite ta rez: Prihodnji pridelek se pripravlja že zdaj
