Prijava
Dišavnice odlično obogatijo naše jedi in še bolj poudarijo njihov okus, poleg tega pa imajo številne od njih tudi ogromno zdravilnih učinkov. Ljudje na dišavnice, te drobne in krhke rastline, vse prevečkrat pozabimo, vendar bi bilo prav, da bi jih začeli bolj ceniti in se zavedati njihove neprecenljive vrednosti za naše zdravje in dobro počutje.
Peteršilj
Peteršilj je odlična dišavnica, ki nadvse dobro dene predvsem našim ledvicam. Vsebuje veliko vitaminov A in C, nekaj vitamina B12. Slednji igra zelo pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvnih telesc. S peteršiljem sicer odlično obogatimo juhe, omake, solate in druge jedi.
Zelena
Zelena je kot nalašč za ljudi, ki imajo težave z revmatičnimi obolenji in protinom ter ledvičnimi kamni in peskom. Z njeno pomočjo lahko prej omenjena obolenja tudi učinkovito preprečimo.
Majaron
Majaron izvira iz severne Afrike in je odlično živčno krepčilo. Majaron namreč pospešuje izločanje vode, ugodno pa vpliva tudi na delovanje črevesja.
Timijan
Timijan ima odlično razkužilno moč, zato je na primer idealen za obnavljanje ustnih bakterij.
Rožmarin
Rožmarin slovi kot odlično pomlajevalno sredstvo, ugodno pa vpliva tudi na žilno živčevje ter na srčne živce. V kulinariki rožmarin uporabljamo pri pripravi pečenk in morskih rib, vsestranski pa je tudi za obogatitev zelenjavnih jedi.
Šetraj
Šetraj uporabljamo pri težavah zaradi nizkega krvnega tlaka, pozitivno pa vpliva tudi na delovanje spolnih žlez. S šetrajem začinimo jedi, ki sicer napenjajo, na primer stročnice.
Limonina melisa
Prijeten vonj limonine melise nas kar vabi, da si jo privoščimo. Odlična je na primer v čaju. Ljudje, ki so napeti, naj si zvečer privoščijo čaj iz melise, ki ga osladijo z medom, zaradi katerega bo imel čaj še boljši učinek. Melisin čaj blagodejno deluje tudi na ženske težave, saj pomaga blažiti krče v času menstruacije. Sveža rastlina deluje zdravilno tudi pri čebeljih in osjih pikih, saj odlično umiri bolečino.
Bazilika
Baziliko so zelo cenili že v starem Egiptu, saj so jo uporabljali pri kačjih ugrizih, ugrizih škorpijonov in pri očesnih boleznih, zmleto zelišče pa so pri revmatičnih obolenjih polagali na sklepe. Stari Grki so baziliko uporabljali za krepitev živcev.
Luštrek
Luštrek zraste tudi do dva metra visoko. Njegova domovina je najverjetneje Azija, kjer iz njega pripravljajo krepilne omake. Luštrek pospešuje izločanje seča, prav tako pa tudi spodbuja tek. Hkrati pomaga tudi pri težavah z napenjanjem.
Por
Obstaja približno 250 vrst česna in nekatere od njih delujejo kot zdravilna in dišavna zelišča. Vse vrste česnov vsebujejo tako imenovano česnovo olje, poglavitna sestavina slednjega pa je žveplova spojina, žveplov alil. Prav žveplov alil je tisti, ki daje česnu njegov značilen vonj. Vse vrste česna blagodejno delujejo na ožilje, saj skrbijo za prožnost žil.
Drobnjak
Od vseh vrst česna največ uporabljamo navadni drobnjak, ki je doma po vsej Evropi, vzhodni Aziji, na Orientu in celo na Kavkazu. S svežim drobnjakom odlično obogatimo solate, juhe, prikuhe, krompir ter poveča njihovo hranilno vrednost. Drobnjak zlahka gojimo kar v cvetličnem loncu na kuhinjskem oknu ali balkonu
Kumina, janež, koriander, koromač in koper
Gre za dišavne semenke, ki človeka pogrejejo ter zdravilno delujejo na želodec in črevo, nepogrešljive pa so tudi pri prehladih, vnetjih in drugih zdravstvenih težavah. Čaj, ki vsebuje janež in koromač, zelo dobro vpliva na majhne otroke, ki jih mučijo želodčne in črevesne težave. Uživanje kopra pa priporočajo doječim materam, saj imajo tako več mleka.
Povzeto po: Vogel A.: Ljudski zdravnik (Farmedica, 2012)
