Prijava
Bleščice so navidezno zelo nedolžen dodatek, na katerega je mogoče naleteti pri najrazličnejših izdelkih. Toda čeprav so drobne, so lahko precej nevarnejše, kot se zdi na prvi pogled. Pogosto so namreč izdelane iz drobnih koščkov plastike, ki so jim nato dodani še drobci odsevnega materiala, na primer aluminija. Zaradi neustreznega ravnanja z odpadki bleščice ob koncu življenjske dobe posameznega izdelka pogosto končajo v rekah – pa tudi v oceanih in drugih vrstah vodovja. Tam pa lahko povzročijo precej škode …
Ogromno škode lahko povzročijo celo »biorazgradljive bleščice«
Bleščice lahko predstavljajo precejšnjo nevarnost za rečne in sorodne ekosisteme, kar je logično, saj gre v osnovi za t. i. mikroplastiko. Negativen vpliv bleščic je bil potrjen tudi s študijo, ki je bila na začetku letošnjega leta objavljena v reviji Journal of Hazardous Materials. Raziskovalci so med drugim odkrili, da ni bistvene razlike med klasičnimi in biorazgradljivimi bleščicami. Tudi slednje lahko namreč povzročijo precej škode; preden se razgradijo, lahko močno ogrozijo rečni oziroma vodni ekosistem.
Prisotnost bleščic zelo problematična za številne rastline
Pri omenjeni študiji naj bi šlo za enega prvih poskusov poglobljene preučitve vpliva bleščic na rečne habitate. Raziskovalci so ugotovili, da lahko prisotnost bleščic že po nekaj tednih močno ogrozi korenine mnogih vodnih rastlin, med njimi tudi takšnih, ki so ključne za rečne ekosisteme. Še posebej izrazite težave so bile opažene pri mali vodni leči.
Bleščice lahko ogrozijo tudi mikroalge, s tem pa celotni ekosistem
Količine klorofila so bile v rekah z bleščicami bistveno manjše od količin klorofila v rekah, kjer niso bile zaznane bleščice, in sicer v povprečju kar trikrat. To nakazuje, da se je zaradi bleščic zmanjšalo število mikrooalg, ki so seveda izjemno pomembne za ohranjanje rečnih ekosistemov. Številna bitja, ki živijo v rekah, so močno odvisna prav od mikroalg oziroma alg.
Ni še povsem jasno, ali obstaja »varna količina bleščic«
Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila univerzitetna profesorica biologije Dannielle Green, sicer opozarja, da je bil preučevan vpliv zelo velikih koncentracij bleščic. V večini primerov je količina vendarle nekoliko manjša. Tako ni povsem jasno, kako negativen vpliv imajo lahko manjše količine oziroma kakšna je tista količina bleščic, ki je še »varna«.
Nekateri trgovci so se odpovedali prodaji vseh izdelkov, ki vsebujejo bleščice
V zadnjem času vedno več posameznikov in podjetij ugotavlja, da so bleščice vse prej kot nedolžne in da gre za eno od spregledanih ekoloških nevarnosti. Ko govorimo o plastičnih odpadkih, namreč redko pomislimo na bleščice. Zaradi opozoril okoljevarstvenikov so se v nekaterih trgovinah že odločili za omejitev uporabe bleščic. Ponekod so šli celo tako daleč, da so se odločili, da ne bodo več prodajali voščilnic, darilnega papirja in podobnih izdelkov z bleščicami.
Rešitev izdelava bleščic iz materialov, ki so se uporabljali v preteklosti?
Začetki množične proizvodnje bleščic v obliki, kot jih poznamo danes, naj bi sicer segali v 30. leta prejšnjega stoletja, vendar pri tem ne gre za povsem nov izum. Bleščice obstajajo že zelo dolgo. Pojavljati naj bi se namreč začele že v prazgodovinskem obdobju, le da takrat osnovni material za izdelavo seveda ni bila plastika. Tako je šlo za bleščice, ki so bile bistveno manj obremenjujoče za okolje. Zdi se torej, da obstajata dve možni rešitvi za težavo, povezano z negativnim vplivom bleščic na rečne in druge ekosisteme. Ena od njih je preprosto popolna odpoved bleščicam, kot smo jih vajeni. Tam, kjer se zdi žrtev prevelika, pa je morda smiselno razmisliti o naslonitvi na preteklost, torej o možnosti izdelave bleščic iz okolju prijaznejših materialov.
