DomovOsebna rastBeseda »oprosti« pogosto ni dovolj …

Beseda »oprosti« pogosto ni dovolj …

»Človeško se je motiti … vztrajati v napaki pa neumno,« se glasi znani latinski pregovor. Priznanje, da smo naredili napako, pogosto zahteva tudi opravičilo. Toda psihologi in strokovnjaki za komunikacijo pogosto opozarjajo, da preprost »oprosti« običajno ne zadostuje. Če želimo, da oseba, ki se ji želimo opravičiti, resnično razume, da nam je žal, in sprejme naše opravičilo, bomo morali vložiti malce več truda. »Popolno opravičilo« naj bi bilo tako sestavljeno iz več faz …

- Oglas -

1. faza: obžalovanje

Čeprav beseda »oprosti« najverjetneje ne bo zadoščala, posebno če je šlo za resnejšo napako, je vsekakor pametno, da jo vključite. Vsako opravičilo bi se moralo namreč začeti z iskrenim obžalovanjem oziroma z ubeseditvijo obžalovanja. Pri tem je ključen ton. Če bo oseba, ki se ji opravičujete, v vašem glasu ali izbiri besed zaznala sarkazem ali podcenjevanje situacije, vam bo seveda zelo težko oprostila, saj vašega opravičila ne bo jemala resno.

2. faza: pojasnilo

Dobro je, da poskušate razložiti, zakaj natančno ste storili, kar ste storili. Pomembno je, da oseba, ki ste jo prizadeli, razume vašo perspektivo. Tako bo najverjetneje ugotovila, da ni šlo za škodoželjnost. V ozadju je bil morda nesporazum oziroma različno interpretiranje situacije. Čeprav ste naredili napako, so imela vaša dejanja v vaši glavi morda smisel. Pri tem koraku gre torej za to, da poskušate doseči, da se poskuša druga oseba vživeti v vašo kožo. Ta korak je izjemno pomemben, saj lahko celotno situacijo osvetli z novega zornega kota.

3. faza: prevzem odgovornosti

Poskus, da bi osebi, ki ste jo prizadeli, približali svojo perspektivo, nikakor ne sme privesti do relativizacije odgovornosti. Pomembno je, da prevzamete odgovornost za svoje napake – tudi če niso bile namerne. Poskusi relativizacije oziroma prelaganja odgovornosti lahko izničijo ves trud, ki ste ga v opravičilo vložili do te točke. S tovrstnimi manevri dajete občutek, da vam ni mogoče zares zaupati in da boste v prihodnje delali podobne napake.

- Oglas -

4. faza: zagotovilo

Pomembno je, da osebi, ki ste jo prizadeli, zagotovite, da se v prihodnje to ne bo več ponovilo. Seveda ne sme ostati samo pri besedah. Besede so namreč površina opravičila. Tisto, kar je ključno, so dejanja, ki sledijo. Pazite torej, da boste resnično ozavestili svojo napako in da boste dobro razmislili o tem, kako se izogniti ponavljanju te napake, sicer boste izgubili vso kredibilnost.

5. faza: odprava škode

Osebi, ki se ji opravičujete, ponudite povračilo za škodo, ki je nastala – če je to seveda mogoče. V nekaterih primerih to pomeni finančno povračilo (če ste na primer poškodovali dragocen predmet), spet v drugih pa je način odprave škode manj očiten, vendar to nikakor ne pomeni, da ne morete narediti ničesar. Tudi simbolna dejanja lahko vsaj nekoliko nevtralizirajo škodo, ki ste jo povzročili. Prisluhnite željam in potrebam osebe, ki ste jo prizadeli, in poskušajte najti način za (delno) popravilo nastale škode, ne glede na to, ali je materialna ali psihična.

6. faza: prošnja za odpuščanje

Pametno je, da opravičilo sklenete z eksplicitno prošnjo za odpuščanje. Pri tem se morate zavedati, da oseba, ki ste jo prizadeli, morda še ni pripravljena na to, da vam odpusti, čeprav ste naredili vse »po pravilih«. Kljub »popolnemu opravičilu« je pogosto potreben čas, posebno ko gre za hujše napake. Bodite torej potrpežljivi. Pretirana vsiljivost zagotovo ne bo obrodila želenih sadov. S pritiskanjem boste situacijo samo poslabšali, zato vsekakor pazite, da boste drugi osebi pustili dovolj prostora in časa za predelavo tistega, kar se je zgodilo. Opravičilo je namreč šele prvi korak, ne končni cilj. Vsekakor pa boste cilj dosegli precej hitreje, če boste v opravičilo vložili potreben trud.

- Oglas -

NAJNOVEJŠE