Vedno pogosteje lahko beremo o »moški menopavzi«. Natančnejši izraz za ta pojav je andropavza. Glavni simptom andropavze je zmanjševanje količine testosterona v telesu. Toda čeprav sta tako menopavza kot »moška menopavza« oziroma andropavza povezani s hormonskimi spremembami, gre za procesa, ki se precej razlikujeta. Simptomi andropavze so bistveno bolj subtilni – nemalokrat pa jih niti ni mogoče zaznati.
Prenizke vrednosti testosterona pogosto niso zaznane
Hormonske spremembe, ki jih povezujemo z menopavzo, so pri ženskah praviloma precej bolj nenadne in intenzivne. Časovni interval, v katerem se ovulacija oziroma sproščanje jajčec popolnoma ustavi, menstruacija izgine, količina spolnih hormonov v telesu pa se močno zmanjša, je običajno precej kratek. Po drugi strani pa se pri moških količina testosterona večinoma zmanjšuje postopoma. Gre za pojav, za katerega se uporablja tudi poimenovanje pozno nastali hipogonadizem: po dopolnjenem 40. letu starosti se količina testosterona v telesu vsako leto zmanjša za približno 1 odstotek (po nekaterih ocenah pa celo za 1,5 odstotka).
Vendar pa vrednosti testosterona pri večini starejših moških kljub temu ostanejo znotraj normalnega območja. Ocenjuje se, da so prenizke vrednosti značilne za približno 10–25 odstotkov te populacije. Točno številko je precej težko podati. Domneva se namreč, da prenizke vrednosti testosterona pogosto ostanejo neopažene, saj preverjanje stanja testosterona s pomočjo analize vzorca krvi ni del standardnih preiskav. Nizke vrednosti testosterona niso nujno povezane s specifičnimi simptomi: včasih simptomi niti niso prisotni, v nekaterih primerih pa gre za simptome, ki so lahko povezani tudi z drugimi vzroki (starost, uporaba specifičnih zdravil, debelost ipd.).
Tipični simptomi pomanjkanja testosterona
Med najpogostejše znake nizkih vrednosti testosterona spadajo upad libida, erektilna disfunkcija, neplodnost, zmanjševanje kostne gostote, zaradi česar se poveča nevarnost za zlome kosti, občutljivejše prsi in čezmerno znojenje oziroma vročinski oblivi. Pridružijo pa se lahko tudi simptomi, kot so pomanjkanje energije, težave z zbranostjo, pogosta žalost, ki lahko preraste v depresijo, nespečnost, slabokrvnost ter zmanjševanje mišične mase in povečevanje deleža maščobe v telesu.
Za potrditev rezultatov se priporoča dodatno testiranje
Preverjanje vrednosti se pri starejših moških običajno izvede samo v primeru suma, da so simptomi povezani s prenizkimi vrednostmi testosterona. Če test pokaže, da so vrednosti prenizke, se za potrditev rezultatov običajno izvede ponovno testiranje. Nato se priporoča še testiranje stanja hipofize, ki pomaga pri iskanju vzroka za pomanjkanje testosterona, obenem pa se lahko s tem izključi pomanjkanje drugih hormonov.
Kako ukrepati?
Priporočila glede ukrepanja v primeru prenizkih vrednosti testosterona, ki so povezane s staranjem, niso povsem enotna. Nekatere zdravstvene organizacije priporočajo, da se nadomestna hormonska terapija s testosteronom ponudi tistim moškim, ki želijo odpraviti/ublažiti težave z erektilno disfunkcijo ipd., pri čemer je pomembno, da zdravniki paciente pred začetkom terapije seznanijo tako s koristmi kot s tveganji. Mednarodno endokrinološko združenje je pred nekaj letih v svojih smernicah nadomestno hormonsko terapijo priporočilo tudi pri simptomih, ki niso neposredno povezani s spolno funkcijo. Nekateri strokovnjaki pa priporočajo celo, da se v primeru prenizkih vrednosti testosteron dodaja, tudi če nizke vrednosti ne povzročajo posebnih težav.
Največja tveganja, povezana s hormonsko terapijo
Uspešnost nadomestne hormonske terapije oziroma dodajanja testosterona je odvisna od različnih dejavnikov. Pri nekaterih moških postanejo simptomi precej manj moteči, spet drugi pa ne zaznajo bistvenega izboljšanja. Za celostno razumevanje največjih tveganj, povezanih z dodajanjem testosterona, bodo potrebne dodatne raziskave. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je mogoče sklepati, da lahko nadomestna terapija spodbudi rast in metastaziranje raka prostate. Poveča pa se lahko tudi tveganje za srčni infarkt in srčno kap. Nujno je torej, da se pred odločitvijo dobro proučijo tako potencialne prednosti kot nevarnosti, z upoštevanjem osnovnega zdravstvenega stanja pacienta. Praviloma je vsaj na začetku bolj smiseln naravni pristop (bolj zdrava prehrana, kombinacija aerobnega trening in vaj za moč, spalna higiena, omejitev vnosa alkohola itn.).