Raziskovalci z angleške Univerze Aston so v znanstveni reviji Appetite pred nedavnim objavili zelo zanimivo študijo, posebno za starše mlajših otrok oziroma malčkov. S pomočjo analize vprašalnikov, ki jih je izpolnilo nekaj manj kot tisoč staršev otrok, starih 3–6 let, so določili štiri prevladujoče tipe prehranjevalnih vzorcev pri otrocih. Tako lahko govorimo o navdušenih jedcih, zadovoljnih jedcih, tipičnih jedcih in izbirčnih jedcih. Uvrstitev otroka v eno od teh skupin lahko staršem pomaga poiskati najustreznejši pristop za spodbujanje zdrave telesne teže pri otrocih. Raziskovalci namreč menijo, da so smernice pogosto presplošne, zato nemalokrat ne prinesejo najboljših rezultatov. Prav to naj bi bil eden od pomembnih razlogov za debelost pri otrocih, ki postaja vse bolj razširjena težava.
Približno 44 odstotkov otrok je bilo mogoče na podlagi odgovorov, ki so jih posredovali njihovi starši, uvrstiti med tipične jedce. Izbirčni oziroma »izogibajoči se« jedci so predstavljali 16,2 odstotka vseh otrok. Med zadovoljne jedce so raziskovalci uvrstili 17,7 odstotka otrok, nekaj manj kot 22 odstotkom otrok pa je najbolj ustrezala oznaka »navdušeni jedec«. Prav pri slednjih je tveganje za čezmerno telesno težo največje. Oznaki »zadovoljni jedec« in »navdušeni jedec« se zdita sicer na prvi pogled precej podobni, vendar raziskovalci opozarjajo, da obstajajo med tema dvema skupinama pomembne razlike. Tako zadovoljni kot navdušeni jedci imajo hrano oziroma prehranjevanje radi, vendar se pri navdušenih jedcih pogosto kažejo določeni problematični vzorci. Ko so zadovoljni jedci siti, jih ne morete premamiti niti z njihovo najljubšo hrano.
Po drugi strani pa pri navdušenih jedcih pogled na okusno hrano (ali njen vonj) vzbudi zelo močno željo po tem, da bi jo zaužili, čeprav so že siti. Skušnjavi se težko uprejo, razen če posredujejo njihovi starši oziroma skrbniki. Poleg tega pa navdušeni jedci hrano dojemajo bolj čustveno (v njej na primer iščejo tolažbo, ko so žalostni). Te značilnosti pogosto privedejo do prenajedanja, posledično pa do naglega pridobivanja kilogramov.
Povezava med prehranjevalnimi vzorci, temperamentom in revščino
Raziskovalce je zanimalo tudi to, ali morda obstaja povezava med prehranjevalnimi vzorci in temperamentnimi značilnostmi otrok. Tako so ugotovili, da so navdušeni jedci pogosto zelo živahni in impulzivni ter da njihovi starši hrano nemalokrat uporabijo za to, da jih umirijo. Zelo zanimive ugotovitve je prinesla tudi preučitev socialnoekonomskega statusa staršev. Raziskovalci so namreč ugotovili, da je navdušenih jedcev največ med tistimi otroki, ki so izpostavljeni prehranski negotovosti oziroma nestabilnosti.
Kaj lahko naredijo starši?
Čeprav se zdi na prvi pogled paradoksno, gresta revščina in debelost pri otrocih pogosto z roko v roki, predvsem v zahodnem svetu. Za zajezitev epidemije debelosti, ki je žal zajela tudi najmlajše, so zato nujne sistemske spremembe. Če neukrotljiv apetit pri otroku ni povezan s prehransko negotovostjo, pa imajo največji vpliv običajno starši, posebno pri predšolskih otrocih. Uvrstitev otrokovih prehranjevalnih navad v enega izmed štirih tipov, kot predlagajo raziskovalci, lahko pomaga razumeti, kako ukrepati. Če na primer ugotovite, da vaš otrok spada med navdušene jedce, je smiselno, da poskrbite, da bo skušnjava čim manjša. Doma ni dobro imeti preveč slanih prigrizkov, sladkarij itn. Čeprav drugi člani družine po njih posežete samo občasno in večino časa ne mislite nanje, se bo navdušeni jedec težko osredotočil na druge dejavnosti, če bo vedel, da so dobrote v njegovi neposredni bližini, posebno če jih lahko vidi.
