Čeprav je letošnja gobarska sezona trenutno predvsem zaradi suše manj obilna, preverite nekaj gobarskih nasvetov, modrosti in zanimivosti o gobarjenju pri nas, ki jih je z nami delil predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc.
Kakšni gobarji smo Slovenci, kako se obnašamo v gozdu? Ali poznamo pravila gobarjenja?
Čedalje večkrat je opaziti, da gobarji v gozdu puščajo ogromno odpadkov. Obnašanje zato seveda ni primerno. Poznavanje pravil gobarjenja je sicer solidno.
Ali še vedno naletite na prizore, ko ljudje uničujejo neužitne gobe? So v zadnjem času kaj redkejši, smo postali bolj zavedni?
To je še zmeraj opaziti, morda pa ne več tako pogosto kot nekoč.
Kako dobro Slovenci pravzaprav poznamo gobe? Koliko je užitnih?
Veliko vrst gob je užitnih. Poslanstvo gobarskih mikoloških društev pa je med drugim tudi to, da javnosti prenašajo znanje o gobah. Ocenjujem, da je poznavanje gob v Sloveniji kar dobro. To se kaže tudi v tem, da pri nas ni zaslediti podatkov o množičnih zastrupitvah z gobami, kot se je to denimo zgodilo na Poljskem leta 1952.
Kam v zgodovino pa sega znanje o gobah na našem ozemlju?
Podatki o užitnih gobah, ki rastejo na ozemlju, kjer danes prebivajo Slovenci, segajo v zgodnjo drugo polovico našega tisočletja. Slovenska imena gob sta v svojih delih zapisala že botanika Carolus Clusius v 16. stoletju in zdravnik – botanik Giovanni Antonio Scopoli v 18. stoletju.
Kakšno tradicijo imajo gobarska društva in organizacije?
Gobarska misel je v Sloveniji dobila organizacijsko obliko v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Vsako organizacijo pa sestavljajo ljudje, ki si zastavljajo določen skupni cilj. V našem primeru so to ljubitelji narave, posebej gobjega sveta, mikoflore. Želja, da bi vedeli več o koristih in nevarnostih gob, združuje sorodno misleče okrog ljubiteljskega gobarstva oziroma amaterske mikologije. V začetni fazi delovanja je bila organizacija naravnana bolj v uporabniško in prosvetiteljsko smer, kasneje pa se je preusmerila v preventivo. V Mikološki zvezi Slovenije (MZS), ki je krovna organizacija slovenskih gobarskih/mikoloških društev, danes sistematično skrbimo za spoznavanje in določanje gob ter popisovanje teh čudovitih organizmov. Določili smo jih okoli 3000 vrst, jih je pa seveda še veliko več, tako da dela ne bo zmanjkalo.
Obstajajo t.i. zavarovane vrste gob, ki jih podrobneje ureja Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv. Na tem seznamu je 41 vrst gob, ki so v Sloveniji zavarovane in jih je prepovedano nabirati.
Tukaj bi rad pojasnil pojem gliv, ki je strokovno poimenovanje. Dejansko pa gre pri poimenovanju za gobo s podgobjem vred. Obstaja tudi Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, bolj znan pod imenom Rdeči seznam gliv Slovenije, kjer so vse zavarovane vrste gliv in še 70 drugih bolj ali manj redkih vrst gob, skupaj torej 111 vrst. V njem je med drugim navedeno, da nadzor izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, inšpektorji, pristojni za gozdove in naravovarstveni nadzorniki. V MZS in gobarskih društvih javnost osveščamo o spoštovanju predpisov. Tudi o tem, da iz gozda oseba dnevno ne sme odnesti več kot 2 kg gob, kako moramo nabirati gobe in podobno.
Ali ljudje spoštujemo te gobe in jih pustimo pri miru?
Veliko zavarovanih vrst gob laična javnost ne pozna. Za nekatere pa vedo, da so zavarovane in jih ni dovoljeno pobirati. Žal ugotavljamo, da je naš trud v zvezi z varovanjem prosto živečih vrst gliv zaman, saj se lahko organizmi, ki so v RS zavarovani, prodajajo povsem legalno, če je njihov izvor iz držav, ki nimajo podpisanih mednarodnih konvencij o varovanju in mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Zato skušamo uvesti vsaj to, da bi na prodajnih mestih moralo biti jasno navedeno, da je tak organizem v RS zavarovan.
Obstajajo tudi veliko pogojno užitnih vrst gob. Kako ravnati s takšnimi gobami?
To so v večini primerov takšne gobe, ki so v surovem stanju strupene, toplotno obdelane pa postanejo užitne. Podobno kot denimo krompir. Zato moramo take vrste gob pred uporabo dobro prekuhati, potem težav ne bo.
Kaj svetujete gobarjem, morda tistim z manj izkušnjami, kako se lotiti varnega nabiranja gob? Kaj moramo imeti s seboj?
Manj izkušene gobarje vabim, da se priključijo gobarskim oziroma mikološkim društvom. V Sloveniji jih je 26 in so razporejena po celi državi. Sicer moramo biti pri gobarjenju pozorni, da gobe nabiramo v zračno posodo (najbolje se obnese košara), da jih v gozdu grobo očistimo in pri nabiranju gob ne poškodujemo podrastja.
Pri nabiranju katerih gob je treba biti še posebej pozoren oziroma jih najbolj pogosto zamenjamo s kakšno strupeno gobo, ki deluje podobno?
Nekih splošnih pravil ni. Zato je res najbolje, da zainteresirani stopijo do društev, kjer bodo gobe spoznali teoretično in praktično. Le tak način poveča zanesljivost določanja različnih vrst.
Katere gobe pa so najbolj varna izbira in jih je najtežje zamenjati z drugimi, morda celo strupenimi, podobnimi vrstami gob?
Nekoliko manj nevarna izbira so cevarke, torej tiste vrste gob, ki imajo pod klobukom cevke. Med takimi je manj možnosti za hujše zastrupitve.
Kako pri nakupu gob vedeti, ali so gobe sveže, na kaj mora biti kupec pozoren? Katere so največje zvijače prodajalcev?
Najbolj zanesljiv je nakup gob v trgovinah, kjer je naveden datum proizvodnje, rok trajanja in izvor gob. Vemo, da je v trgovinah kontrola precej stroga, saj večkrat prejmemo informacije, da je določen izdelek umaknjen iz prodaje, ker je bila ugotovljena določena težava. Tega na tržnici seveda ni. Gobe pa so organizmi, ki akumulirajo vse strupe in težke kovine iz okolja, kjer rastejo.
Koliko lahko zaupamo gobjim jedem, ki jih strežejo v restavracijah in gostinskih obratih? Na kaj moramo biti pozorni?
Gobjim jedem v gostinskih obratih in restavracijah lahko zaupamo, če imajo znan izvor. To ugotavljajo pri številnih inšpekcijskih nadzorih. V javnosti smo lahko zasledili, da so bili objavljeni obrati, kjer je bila hrana neznanega izvora. Teh se bomo raje izogibali.
Kako gobe pravilno shranjevati, pripraviti in toplotno obdelati, da ne pride do neželenih posledic?
Možnosti shranjevanja je veliko. S svežimi gobami ravnamo podobno kot s svežim mesom. Pojemo jih bodisi takoj, ali pa jih zamrznemo za kak mesec ali največ dva. Blanširane ali dušene gobe lahko v zamrzovalniku hranimo dlje časa, morda do naslednje gobarske sezone. Tudi za gobe, vložene v kis, slanico ali olje velja podobno. Gobe lahko pripravimo na veliko načinov. Pri tem je edina omejitev vaša domišljija. Seveda moramo paziti, da uporabimo le užitne vrste gob.