0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeAli šesto množično izumrtje zares že poteka?

Ali šesto množično izumrtje zares že poteka?

MORDA VAS ZANIMA

Znanstveniki so pred kratkimi šokirali z izjavami o biološkem uničenju divjih živali v zadnjih desetletjih, ki naj bi pravzaprav pomenilo šesto množično izumrtje na Zemlji. Medtem ko se nekateri torej še ukvarjajo z ugibanji, kako hitro lahko pride do šestega izumrtja, pa so drugi prepričani, da so tovrstna ugibanja odveč, saj se je proces začel že pred časom. Obenem pa naj bi šesto množično izumrtje potekalo v še intenzivnejši obliki, kot so se znanstveniki bali oziroma napovedovali.

- Oglas -

Zmanjkuje časa za nevtralen znanstveni diskurz?

Navedene ugotovitve izhajajo iz študije, v okviru katere so znanstveniki analizirali tako najbolj pogoste oziroma razširjene kot redkejše živalske vrste. Ugotovili so, da je izginilo več milijard predstavnikov različnih lokalnih vrst. Za to krivijo predvsem pretirano namnožitev človeka v kombinaciji s čezmerno izrabo naravnih virov. Šesto množično izumrtje pa ne pomeni samo velike ogroženosti številnih drugih živalskih vrst, ampak tudi človeka. Časa za morebitno ukrepanje je še zelo malo.

Marsikoga je presenetil ton študije, ki je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji. Avtorji so se namreč odmaknili od neprizadetega znanstvenega jezika ter namesto tega govorili o »biološkem uničenju« in »zastrašujočem napadu na temelje človeške civilizacije«. Profesor Gerardo Ceballos, ki je vodil ekipo znanstvenikov pri pripravi študije, je povedal, da je situacija preveč resna, da bi se bilo etično izogibati nazornemu jeziku.

- Oglas -

Občutno zmanjšana populacija tudi pri vrstah, ki niso na seznamu ogroženih

Že pred tem so bile sicer objavljene študije, ki so pokazale, da poteka izumiranje živalskih vrst s precej večjo hitrostjo kod kadar koli v milijonih let pred tem. Kljub temu je popolno izumrtje določene živalske vrste dokaj redko, zaradi česar imamo občutek postopnega zmanjševanja biodiverzitete. Nova študija zajame širšo perspektivo, saj vključi tudi mnoge zelo razširjene vrste, katerih populacija se po vsem svetu zmanjšuje. Kar tretjina od več tisoč različnih živalskih vrst (analiziranih je bilo 27.500 vrst kopenskih vretenčarjev), katerih populacija se trenutno zmanjšuje, namreč ne velja za ogroženo. Poleg tega pa so znanstveniki ugotovili, da se je v zadnjih desetletjih število posameznih predstavnikov živalskih vrst zmanjšalo kar za polovico.

Glavna težava krčenje življenjskega prostora številnih živalskih vrst

Podrobnejši podatki so dostopni za kopenske sesalce; skoraj polovica vseh vrst kopenskih sesalcev je v preteklem stoletju izgubila najmanj 80 odstotkov svojega življenjskega prostora. Z zemeljskega obličja je tako izginilo več milijard sesalcev, obenem pa tudi ptičev, plazilcev in dvoživk. Šesto množično izumrtje naj bi bilo tako pravzaprav že v polnem teku. Zaradi krčenja njihovega naravnega habitata, ki se z vsakim novim letom še dodatno zmanjša, smo izgubili milijardo živali. Znanstveniki pogosto navajajo tudi primer leva, katerega življenjski prostor je bil nekoč mnogo širši kot danes, obenem pa je bilo občutno večje tudi število predstavnikov te vrste.

Bo človeku že kmalu izstavljen račun?

Znanstveniki so zaključili, da je očitno, da bo imelo biološko uničenje ogromno ekoloških, ekonomskih in socialnih posledicah. Človeštvo bo moralo sčasoma plačati zelo visoko ceno za uničevanje edinega znanega življenjskega sistema v vesolju. Z določenimi ukrepi je sicer mogoče ustaviti propadanje, vendar pa so obeti precej črnogledi. Za zdaj vsi znaki kažejo, da se bo stanje v prihodnosti še poslabševalo. Napadi na biodiverziteto bodo postali še hujši, kar pomeni tudi veliko težav za človeštvo. Glavni razlogi za umiranje živali so sicer krčenje njihovega naravnega habitata, lov, onesnaževanje okolja s strupenimi snovmi, vdor sovražnih vrst in klimatske spremembe, pri čemer pa naj bi bila največja težava pretirana rast človeške populacije v kombinaciji s slepo potrošnjo in izrabljanjem narave, predvsem pri najbogatejšem sloju. Znanstveniki poudarjajo, da je človeška civilizacija močno odvisna od rastlin, živali in mikroorganizmov.

Kakšne so možnosti in kako resna je v resnici situacija?

Omejevanje potrošnje oziroma porabe se zdi kljub številnim zadržkom kljub vsem eden izmed najlažje izvedljivih ukrepov, poleg zaščitenih območij za divje živali in ustrezne zakonodaje, ki bi podpirala ohranjanje biodiverzitete. Potrebna naj bi bila tudi mednarodna inštitucija za zagotavljanje sredstev za zaščito živalskih vrst. Nekateri znanstveniki imajo sicer nekaj zadržkov glede objavljene študije. Eden izmed njih je denimo ameriški profesor Stuart Pimm, ki meni, da so sicer glavne ugotovitve znanstvenikov, ki so sodelovali pri študiji, pravilne, vendar pa se ne strinja, da je šesto množično izumrtje že v teku. Po drugi strani pa verjame, da nas do začetka tega procesa ne loči več veliko. Bomo naredili ta (usodni) korak ali se nam bo uspelo pravočasno obrniti?

NAJNOVEJŠE