Ali med pogovori vaše misli pogosto odtavajo? Najverjetneje drugo osebo še vedno poslušate, vendar je ne slišite zares.
Če se vam to dogaja zelo pogosto, lahko to negativno vpliva na odnose z družino, prijatelji, sodelavci, partnerjem in drugimi pomembnimi osebami v vašem življenju.
Preverite, katere so bistvene razlike med poslušati in slišati ter kako lahko poskrbite za to, da boste v prihodnje resnično slišali, kaj vam poskušajo povedati ljudje, s katerimi se pogovarjate.
Kaj pomeni »poslušati« in kaj »slišati«?
Pri poslušanju gre za pasivno zaznavanje zvokov, ki smo jim izpostavljeni. Tu ne gre nujno za zavestno odločitev. Pogosto namreč na to, katere zvoke bomo slišali, ne moremo vplivati sami. Poslušanje ne zahteva posebnega truda. Gre preprosto za telesni odziv oziroma za čutno zaznavo. Za poslušanje ni potrebna osredotočenost na specifičen zvok. Ko na primer gledate televizijo, je vaša pozornost usmerjena k dogajanju na zaslonu, toda če je okno odprto, lahko še vedno slišite zvoke z ulice.
Če želimo resnično slišati, je potreben odmik od pasivnega k aktivnemu principu. Gre za zavestno dejanje, ki zahteva trud. Za to, da lahko sogovornika zares slišimo, moramo poskušati osmisliti zvoke, ki jih zaznava uho.
Včasih se namesto dvojice »poslušati : slišati« uporablja tudi dvojica »pasivno poslušanje : aktivno poslušanje«.
Poslušanje ni nujno predpogoj za to, da lahko slišimo. Gluhi ljudje na primer ne morejo zaznavati zvokov, vendar lahko sočloveka kljub temu slišijo (pri tem si pomagajo z znakovnim jezikom, telesno govorico, mimiko itn.).
Ljudje smo socialna bitja, zato imamo praviloma močno potrebo po tem, da bi bili resnično slišani, saj se lahko prav iz tega razvije intimen odnos oziroma občutek bližine in povezanosti. Sposobnost, da lahko sočloveka slišimo, je tesno povezana z empatijo.
Občasna nezbranost je običajen pojav, vendar morate paziti, da se vam to ne bo dogajalo prepogosto, posebno z ljudmi, ki vam veliko pomenijo.
Praktični nasveti za premik od pasivnega k aktivnemu poslušanju
- POMAGAJTE SI Z VAJAMI ZA POVEČANJE ČUJEČNOSTI: Če pogosto težko sledite pogovorom, je lahko trening čuječnosti odlična pomoč. Pomaga vam pri tem, da se lažje osredotočite na tukaj in zdaj. Tako boste med pogovori precej bolj zbrani. Sogovornikov glas ne bo samo zvočna kulisa za vaše misli. S pomočjo treninga čuječnosti boste postali bolj pozorni na besede, pa tudi na neverbalne geste.
- UPRITE SE VNAPREJŠNJIM SODBAM: Za to, da poslušamo, vendar ne slišimo, ni kriva samo nezbranost. Aktivno poslušanje pogosto preprečujejo tudi predsodki oziroma vnaprejšnje sodbe. Če se prepričate, da že veste, kaj vam bo nekdo povedal, ne čutite potrebe, da sogovorniku zares prisluhnete. Namesto da bi poskušali slišati, kaj vam poskuša sogovorniki sporočiti, se ukvarjate s svojim odzivom, pri tem pa lahko preslišite bistvene informacije.
- POVZEMAJTE POVEDANO: Preden se odzovete na povedano, poskušajte s svojimi besedami strniti, kar ste slišali. To vas bo prisililo, da postanete bolj pozorni na to, kar slišite. Obenem pa boste dali sogovorniku občutek, da so njegove besede pomembne, in priložnost, da po potrebi odpravi nesporazume.
- POSTAVLJAJTE VPRAŠANJA: Podobno kot povzemanje lahko k temu, da sogovornika zares slišite, pripomorejo tudi podvprašanja. Ta naj bodo dovolj odprta, obenem pa relevantna oziroma neposredno povezana s temo pogovora.
- SVETUJTE SAMO TAKRAT, KO VAS EKSPLICITNO PROSIJO ZA NASVET: Preden začnete deliti nasvete, se vedno vprašajte, ali je to res tisto, česar si vaš sogovornik želi. Ljudje si pogosto želijo samo to, da jih nekdo sliši. Če prehitro vskočite z nasveti, se lahko sogovornik zaradi občutka nerazumljenosti zapre.
- PREPREČITE MOTNJE: Dandanes je komunikacija pogosto okrnjena zaradi telefonov, ki nas spremljajo na praktično vsakem koraku. Če je to mogoče, pred pogovorom telefon utišajte in ga pospravite. S tem daste sogovorniku vedeti, da ga spoštujete in da vas zanima, kaj vam želi povedati.
