Čedalje več ljudi se zaveda, kako pomembno je poskrbeti za preventivo na področju zdravja. Naše telo ima namreč izjemne zmožnosti samozdravljenja. Če ga ustrezno podpremo in mu damo, kar potrebuje, se bomo lahko na dolgi rok izognili številnim težavam in boleznim.
Enako velja tudi za naše hišne ljubljenčke, ki jim želimo le najboljše. Kakšna hrana je najbolj primerna zanje? Kako izbrati kakovostne in varne igrače? Kako lahko prepoznamo, da je žival pod stresom? Kako lahko poskrbimo za čim boljše zdravje in dobro počutje psov in mačk? Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo skrbniki živali?
O teh temah sva se pogovarjali z veterinarko Anjo Završnik, ljubiteljico narave in živali, ki jo zanimajo preventiva, naravni načini zdravljenja in življenje s hišnimi ljubljenčki. Ima tudi svoj terapevtski prostor, kjer ponuja različne alternativne načine zdravljenja živali, medtem ko lahko v njeni spletni trgovini Eko Brlog najdete zdravo hrano, igrače in druge pripomočke za pse in mačke.
Katere sporne sestavine lahko vsebuje hrana za hišne ljubljenčke, ki jo lahko kupimo v trgovinah, in kakšne nevarnosti lahko te predstavljajo za zdravje naših živali?
V Evropi imamo kar se tiče zagotavljanja varnosti krme dobro zakonodajo, zato ocenjujem, da hrana, ki je proizvedena v Evropski uniji, ne vsebuje spornih sestavin z vidika varnosti hrane. Sama sicer vedno priporočam izdelke, ki so kar najbolj lokalno pridelani in proizvedeni. Enako naj velja za priboljške, ki so sicer pogosto uvoženi iz Azije. Na tak način pokažemo odgovornost do zdravja naših živali in do okolja ter podpiramo dobre kmetijske prakse, ki jih imamo v Evropi.
Ne ravno sporne, pač pa manj zaželene sestavine v hrani za pse in mačke, so na primer nedefinirani stranski mesni proizvodi, mesna moka (včasih je navedena kot posušeno, dehidrirano meso), preobilica žit in stročnic (soja, grah) in podobno. Tudi sam način proizvodnje lahko negativno vpliva na sestavine. Med intenzivnimi procesi lahko nastajajo škodljivi stranski produkti, z namenom podaljšanja roka uporabe in izboljšanja privlačnosti hrane pa se dodajajo tudi različni aditivi, barvila in drugo.
Pri vsem skupaj se mi zdi najbolj sporno zavajajoče deklariranje in označevanje izdelkov za živali. Na primer hrana, na embalaži katere je narisan piščanec in je poimenovana kot hrana s piščancem, je lahko tako označena, tudi kadar vsebuje le štiri odstotke piščanca. Hrana z okusom piščanca pa lahko vsebuje celo manjši delež slednjega. Zato je potrebno ozaveščati skrbnike in jih naučiti branja deklaracije, da lahko na podlagi seznama sestavin ocenijo kakovost hrane, ki jo kupujejo za svoje živali.
Po čem lahko prepoznamo kakovostno hrano, s katero lahko podpremo zdravje svojih živali?
Vsekakor je v prvi vrsti treba upoštevati biološke potrebe naše živali. Mačke so na primer mesojede živali, zato mora njihova prehrana temeljiti na mesu in živalskih proizvodih. Podobno naj bi veljalo za pse, čeprav njihova prehrana lahko vsebuje več ogljikovih hidratov. Vseeno teh v prehrani zdravega psa ne sme biti preveč. Sama izbiram tako hrano za pse, v kateri prevladuje meso. Če žival iz kakršnegakoli razloga potrebuje posebno dieto, je situacija seveda drugačna.
Pozornost je potrebno nameniti tudi kakovosti sestavin v hrani; kako je bilo živilo pridelano oz. kako so bile živali za meso vzrejene. Zanima nas tudi, od kod prihajajo sestavine in kje je bila hrana proizvedena. Tudi v zvezi s tem je pomembno znanje branja deklaracij.
Vsekakor pa je najboljša hrana za živali (kar velja tudi za ljudi) lokalno pridelana, ekološka, sezonska in minimalno predelana.
Na trgu je na voljo bogata izbira igrač za pse in mačke. Kako izbrati kakovostne in varne izdelke?
Izbira je res bogata, vendar je kakovostnih izdelkov bolj malo. Najti resnično varno in neoporečno igračo ni tako enostavno, saj na tem področju ni učinkovitih varovalk, zato se moramo zanašati na zagotovila in etičnost proizvajalca.
Sama svetujem igrače iz naravnih materialov, ki so deklarirane kot netoksične za živali. Glede na to, da bo vaš kuža igračo grizel, lizal in jo nosil v gobčku, je logično, da mora biti material varen.
Igrača mora seveda biti primerne velikosti za našo žival, pri izbiri prave pa moramo upoštevati tudi način igranja naše živali. Obstajajo super igračke, ki so trajnostne in trpežne. Ogromno zanimivih igračk lahko izdelamo tudi sami – na primer cufe iz starih kavbojk in bombažnih majic ali šnofke iz starih brisač in podobnih materialov.
Ne glede na varnost igrače priporočam, da se žival vedno igra pod nadzorom.
Skrbniki morajo pogosto poskrbeti tudi za zaščito mačk in psom pred bolhami in drugimi zajedavci. Ali lahko tudi tovrstna sredstva predstavljajo grožnjo za njihovo zdravje?
Vsak tovrstni izdelek lahko predstavlja grožnjo za zdravje, kadar ga ne uporabljamo na primeren in predviden način. V zadnjem času se poudarja pomen racionalne rabe antiparazitikov. Priporočljivo je torej uporabljati izdelke glede na specifične potrebe naše živali, ne pa takih, ki imajo širok spekter delovanja in jih morda niti ne potrebujemo.
Seveda imajo lahko tudi sredstva za zatiranje zajedavcev (kot skoraj vsako zdravilo) določene stranske učinke. Osebno menim, da je glede tega potreben individualen pristop. Živali so si med seboj zelo različne. Razlikujejo se glede občutljivosti, okolja, v katerem živijo, življenjskega sloga in izpostavljenosti parazitom.
Sama sem zagovornik celostnega pristopa. Včasih je redna uporaba antiparazitika nujen del oskrbe živali, v nekaterih primerih pa lahko ogromno naredimo z uporabo drugih bolj naravnih sredstev. Lahko pa seveda kombiniramo oboje. Del odgovornega skrbništva je, da se informiramo o možnostih okužbe s paraziti oz. boleznih, ki jih ti lahko prenašajo, in najdemo najbolj ustrezno zaščito za našo žival.
Tako kot mi tudi živali doživljajo stres. Katere situacije so po vaših opažanjih zanje najbolj stresne? Kako dobro živali prenašajo dolgotrajno odsotnost skrbnikov; na primer zaradi dolgih delovnikov?
Glede na moja opažanja so za živali zelo problematični stresni dejavniki v gospodinjstvu oz. stres, ki ga doživlja skrbnik. Nekatere živali so nanj občutljive bolj, druge pa manj, ta pa se lahko manifestira na različne načine. Včasih skrbniki ne opazimo, da je naša žival pod stresom, saj tega ne znamo razbrati iz njihove komunikacije, ki je lahko zelo subtilna.
Stresu se seveda ne moremo izogniti, naših živali pa pred njim ne moremo popolnoma obvarovati. Je pa nujno, da znamo prepoznavati stresne faktorje v življenju naših živali in poskrbeti, da jih, kolikor je to možno, vsaj zmanjšamo ali eliminiramo.
Stres, ki ga živali doživljajo, je lahko fizičen (kadar so na primer v bolečinah, čutijo nelagodje v trebuhu), okoljski (na primer kadar potekajo gradbena dela, ob ropotu, ko pridejo obiski, če je mačje stranišče na neprimernem mestu) in tudi čustven (na primer zaradi odsotnosti skrbnika, izgube družinskega člana, napetosti med živalmi).
Če je v življenju živali istočasno prisotnih več stresnih dejavnikov, lahko to negativno vpliva na njihovo zdravje.
Tudi vsakodnevna odsotnost skrbnikov je lahko za živali bolj ali manj stresna. Intenzivnost tovrstnega stresa je odvisna od karakterja živali, pa tudi od vzgoje in energije, ki jo vložimo v to, da bi bila žival zaradi našega odhoda čim manj pod stresom.
Če je bil pes nekaj mesecev ali let navajen na določeno rutino in družbo človeka, nato pa skrbnik dobi (novo) zaposlitev ali pride do katere druge spremembe v gospodinjstvu, seveda ne moremo pričakovati, da bo pes to sprejel popolnoma mirno.
Že pred odločitvijo za hišnega ljubljenčka moramo biti iskreni s sabo. Realno moramo oceniti, koliko časa bomo imeli zanj. Na podlagi tega izberemo primerno pasmo psa (nekatere namreč potrebujejo več stika z ljudmi kot druge) ter razmislimo o možnostih dnevnega varstva in varstva med daljšo odsotnostjo.
Lahko podate nekaj nasvetov, kako lahko poskrbimo za čim boljše počutje naših hišnih ljubljenčkov?
Moje vodilo je, da je bolje preprečevati kot zdraviti. K zdravju naših živali lahko ogromno prispevamo z izbiro vrsti primerne, pestre in kakovostne prehrane. Dobro je, če je ta (vsaj občasno) sveža.
Tudi vsakodnevno gibanje na prostem, ki je prilagojeno starosti in zmožnostim naše živali, je pomembno, saj pripomore k ohranjanju kondicije in mišične mase, obenem pa ji omogoča stik z naravo in poskrbi za mentalno stimulacijo.
Za mačke, ki bivajo izključno v stanovanju, poskrbimo z redno igro in tako, da v prostor vnesemo določene elemente, kot so rekviziti za plezanje, višje poličke, naravni predmeti, ki jih lahko vohajo in se z njimi igrajo, in podobno.
Če je mogoče, se je dobro izogibati tudi rabi nepotrebnih kemikalij v gospodinjstvu, kot so dišave za dom, sveče, kadila in mehčalci za perilo, saj vse to obremenjuje živali ali jih vsaj moti.
Pomembno se mi zdi, da si v tem času, ko imamo skoraj cele dneve pred sabo različne naprave, ki nam kradejo pozornost, vzamemo nekaj časa samo za našo žival. Če vsaj nekaj minut dnevno božamo žival, pri čemer zavestno pretipamo njeno telo, jo gladimo in masiramo, namreč tudi zlahka zaznamo marsikatero spremembo na telesu. To so lahko bulica, boleče področje, spremembe na koži, mesta brez dlak ali kaj drugega, čemur je vredno nameniti pozornost. Tako lahko brez večjega napora redno spremljamo telesno stanje naše živali in hitro odreagiramo, če se pojavijo določene spremembe.
Katere so druge pogoste napake, s katerimi lahko skrbniki doprinesejo k pojavu določenih zdravstvenih težav in bolezni pri živalih?
Na prvo mesto bi vsekakor postavila prekomerno hranjenje. Ljudje naklonjenost radi izražamo s hranjenjem, naše živali pa večinoma zelo rade jedo. Težko se upremo njihovim prosečim pogledom. A prekomerno hranjenje, ki vodi v prekomerno telesno težo živali, žal tudi skrajšuje njihovo življenjsko dobo.
Slaba ustna higiena in/ali odlaganje stomatološkega posega je drug dejavnik, ki lahko slabo vpliva na splošno zdravje naših živali. Ta vidik zdravja je zelo pomemben, zaradi individualnih lastnosti pa so seveda nekatere živali bolj nagnjene k obolenjem zob, druge pa manj.
Žal tovrstne težave ne izginejo same od sebe, pač pa se sčasoma le še stopnjujejo. Obolenja zob pogosto niso omejena le na ustno votlino, ampak lahko sčasoma vplivajo tudi na razvoj drugih (na primer obolenja srca in ledvic), zato je pozornost, ki jo namenite ustni higieni vaše živali, dobra naložba v njihovo zdravje.
Izpostavila bi tudi pomanjkanje gibanja in izražanja naravnega vedenja. To velja tako za pse kot za mačke. Nekatere pasme psov so bile ustvarjene za opravljanje določenega dela in kadar so primorane cele dneve ležati na kavču, to ni dobro zanje.
Podobno velja za mačke, ki potrebujejo igro in rade opazujejo okolico. Kadar mačkam ne omogočimo zadostne stimulacije, s katero bi bile zadovoljene njihove naravne potrebe, to lahko vodi v apatijo, prenajedanje in mnoge kronične bolezni. Po drugi strani živalim in njihovemu zdravju škodita tudi prekomerno gibanje in preobremenitev.
Pod blagovno znamko Eko brlog ponujate tudi različne metode za izboljšanje zdravja živali. Kakšen postopek obravnave lahko pričakuje skrbnik, ki pride k vam s psom ali mačko z določenimi zdravstvenimi težavami? Katere parametre najprej preverite in kakšne metode zdravljenja ponujate?
Sama izvajam komplementarne metode, pri čemer ne gre za zdravljenje, temveč slednje pomagajo v telesu vzpostaviti ravnovesje in posledično podpirajo zdravje. Ukvarjam se z akupunkturo in bioresonanco za male živali. Oba pristopa temeljita na principih tradicionalne kitajske medicine, kombiniram pa ju s svetovanjem s področja prehrane in zdravega načina življenja.
Običajno se najprej pogovorim s skrbnikom živali. Na podlagi dolgega in izčrpnega pogovora pridobim vpogled v stanje in življenje živali. Po potrebi si ogledam tudi zdravstveno dokumentacijo. Medtem opazujem žival in si zapišem svoja opažanja. Nato jo še pregledam in se odločim za nadaljnji potek obravnave.
S terapijami, ki jih izvajam, podprem živali na njihovih najšibkejših področjih. Ogromno pa lahko naredijo tudi skrbniki sami. Med obravnavo se pogovorimo tudi o možnostih podpore v domačem okolju, ki obsega prilagoditev prehrane in življenjskega okolja. Včasih izberemo tudi določene akupresurne točke za masažo. Moja želja in cilj je dolgoročno izboljšanje počutja živali.
Preberite tudi:
- Dr. Tatjana Trajkovska: Klasični načini zdravljenja pogosto ne rešijo težav
- Ddr. Ana Vovk: »T. i. trajnostni razvoj služi le razkošnemu življenju posameznikov«
- Irena Rotar: To so največje grožnje za prehransko varnost v prihodnosti
