Po spravilu česna, čebule, zgodnjega krompirja ali fižola na vrtu hitro ostane prazna površina. Rastline za zeleno gnojenje jo lahko do zime prekrijejo, omejijo rast plevela in zadržijo del hranil v zgornji plasti tal. Toda izbira rastline ni nepomembna: priljubljena bela gorjušica lahko poruši kolobar, če bodo na tej gredi rasle kapusnice.
Ključni poudarki:
- Zeleno gnojenje varuje avgustovske prazne grede, omejuje plevel in zmanjšuje izpiranje hranil v hladnem delu leta.
- Facelija je varna za večino kolobarjev, bela gorjušica pa ni primerna pred zeljem, brokolijem in drugimi kapusnicami.
- Sejte v vlažno zemljo, posevek pa pokosite pred semenitvijo in dovolj zgodaj pred sajenjem naslednje vrtnine.
Kaj zeleno gnojenje dejansko naredi
Pri zelenem gnojenju rastline posejemo predvsem zaradi njihovega vpliva na tla. Njihove korenine prerastejo zgornjo plast, zmanjšujejo zaskorjenost in ustvarjajo poti za vodo ter zrak. Nadzemni deli prestrežejo močne dežne kaplje, senčijo tla in otežujejo kalitev plevela.
Rastline med rastjo porabljajo hranila, ki bi se iz gole zemlje lahko izprala. Ko posevek odmre ali ga pokosimo, se del teh hranil z razgradnjo vrne v tla.
To pa ne pomeni, da vse rastline ustvarjajo nov dušik. Facelija, gorjušica in rž predvsem prestrezajo že prisotna hranila ter prispevajo organsko maso. Metuljnice, med katere sodita grašica in inkarnatka, lahko ob sodelovanju bakterij na koreninah vežejo tudi dušik iz zraka. Učinek je odvisen od uspešne rasti, tal in časa, ki ga imajo na voljo.
Kaj posejati za zeleno gnojenje avgusta
Izbiro prilagodite naslednji vrtnini in datumu, ko boste gredo znova potrebovali. Slovenska kmetijska svetovalna služba za pozno poletje med drugim navaja facelijo, belo gorjušico, ozimno grašico in inkarnatko.
Facelija je za majhen mešan zelenjavni vrt pogosto najpreprostejša izbira. Ni v bližnjem sorodu z običajnimi vrtninami, zato praviloma ne moti kolobarja. Hitro prekrije tla, mlade rastline pa močnejša zmrzal navadno uniči.
- Okvirna količina: 12–15 gramov na 10 m²
- Globina setve: 1–2 centimetra
- Primerna je za: gredo, ki jo bomo obdelali pozno jeseni ali spomladi
Bela gorjušica hitro kali in oblikuje gosto zeleno preprogo. Uporabna je, kadar želimo čim prej prekriti prazna tla, vendar spada med križnice oziroma kapusnice.
- Okvirna količina: 15–20 gramov na 10 m²
- Globina setve: 1–2 centimetra
- Ni primerna pred ali za: zeljem, ohrovtom, brokolijem, cvetačo, kolerabico, redkvico in repo
Ozimna grašica je prezimna metuljnica, zato potrebuje več časa. Primerna je za površino, ki bo ostala brez vrtnin do pomladi. Spomladi lahko tvori precej bujno maso, zato jo je treba pravočasno odstraniti.
- Okvirna količina: 70–100 gramov na 10 m²
- Globina setve: 3–5 centimetrov
- Primerna je za: gredo, ki je ne bomo potrebovali zgodaj spomladi
Inkarnatka prav tako spada med metuljnice. Tla prekrije počasneje kot gorjušica, vendar je uporabna za daljše obdobje brez glavnega posevka.
- Okvirna količina: 25–30 gramov na 10 m²
- Globina setve: 1–2 centimetra
- Primerna je za: daljše jesensko in spomladansko prekrivanje tal
Količine so preračunane iz priporočil za večje površine. Kalivost in priporočena gostota se med sortami razlikujeta, zato ima prednost navodilo na semenski vrečki.
Kako posejati zeleno gnojenje na majhni gredi
Za dobro kalitev niso potrebni globoko prekopavanje, kompost ali mineralno gnojilo. Najpomembnejša je enakomerno pripravljena in dovolj vlažna površina.
- Najprej določite naslednjo vrtnino. Če boste čez nekaj tednov sadili zimsko solato ali čebulček, je gredo bolje nameniti tej kulturi.
- Odstranite večje ostanke in trajne plevele. Zdrave drobne korenine prejšnjega posevka lahko ostanejo v zemlji, obolele dele pa odstranite.
- Zrahljajte zgornjih nekaj centimetrov. Površino poravnajte z grabljami in razbijte večje grude.
- Odmerite seme glede na velikost grede. Drobno seme facelije lahko zmešate s pet- do desetkratno količino suhega peska, da ga lažje razporedite.
- Sejte v dveh smereh. Polovico semena raztrosite vzdolž grede, drugo polovico počez. Nato ga z grabljami plitvo vdelajte.
- Zemljo rahlo utrdite in zalijte. Uporabite zalivalko z nežnim razpršilcem, da semena ne odplaknejo na rob grede.
V suhi, prašni zemlji s setvijo raje počakajte na dež ali površino predhodno temeljito navlažite. Nekaj površinskega škropljenja po setvi ni dovolj, če je zemlja pod njim povsem suha. Do vznika naj bo zgornja plast enakomerno vlažna.
Najpogostejša napaka: gorjušica brez načrta kolobarjenja
Bela gorjušica je privlačna zaradi hitre rasti, nizke cene in preproste setve. Težava nastane, ker je sorodnica številnih vrtnin. Če jo sejemo na gredo, kjer pogosto rastejo kapusnice, podaljšujemo prisotnost rastlin iz iste družine.
S tem lahko ohranjamo ugodne razmere za bolezni in škodljivce, vezane na križnice. Posebej previdni bodite na vrtovih, kjer se je že pojavila golšavost kapusnic. Gorjušica bolezni ne ustvari sama, lahko pa kot gostiteljska rastlina oteži prekinitev njenega razvojnega kroga.
Če ne vodite natančnega načrta kolobarja, je facelija običajno varnejša izbira. Tudi mešanice niso samodejno nevtralne: pred nakupom preverite, ali vsebujejo gorjušico, oljno redkev ali drugo križnico.
Kdaj posevek pokositi in kam z zeleno maso
Zeleno gnojenje odstranite najpozneje pred nastankom zrelega semena. V nasprotnem primeru lahko rastlina iz pomočnika postane plevel. Mlad in še mehak posevek se tudi hitreje razgradi kot olesenela stebla.
Na klasično obdelani gredi ravnajte tako:
- rastline porežite s škarjami, srpom ali motiko;
- večjo maso pustite dan ali dva, da oveni;
- stebla narežite na krajše dele;
- plitvo jih vmešajte v zgornjo plast zemlje;
- pred setvijo ali sajenjem počakajte približno tri do štiri tedne.
Sveža masa med razgradnjo začasno spremeni razmere v setveni plasti in lahko ovira občutljive mlade korenine. Zato je ne zakopljite tik pred setvijo korenčka, solate ali motovilca.
Na vrtu brez prekopavanja rastline odrežite pri tleh, korenine pa pustite v zemlji. Nadzemne dele lahko razporedite po površini kot tanko zastirko. Debel, moker kup razgrnite, da ne začne gniti brez zraka in ne postane skrivališče za polže.
Kaj lahko od zelenega gnojenja pričakujete do pomladi
En posevek ne bo čez noč spremenil izčrpanih tal v rahlo, humusno prst. Učinek se gradi z rednim prekrivanjem površine, dodajanjem organske mase, primernim kolobarjem in čim manj nepotrebnega teptanja mokre zemlje.
Že po eni sezoni pa boste lahko opazili manj gole, zbite površine in manj prostora za jesenski plevel. Korenine bodo držale zemljo skupaj, nadzemni deli pa jo bodo ščitili pred dežjem in zimskimi temperaturnimi nihanji.
Najboljši avgustovski posevek zato ni nujno tisti, ki najhitreje zraste. Prava izbira je rastlina, ki ustreza naslednji vrtnini, razpoložljivemu času in načinu obdelave. Tako zeleno gnojenje postane del kolobarja, ne nova težava na gredi.
