Grašica je skromna stročnica, a njene koristi za vrt so ogromne. Če jo posejemo ob pravem času, se zemlja obogati z dušikom, postane rahlejša in bolj odporna, hkrati pa zmanjšamo rast plevela. Vse to brez umetnih dodatkov – le s pomočjo rastline, ki dela v sožitju z mikroorganizmi v tleh.
Vsak vrtnar ve, da brez kakovostne zemlje ni dobrega pridelka. A mnogi pri tem še vedno mislijo predvsem na kupljena gnojila ali kompost, medtem ko naravne metode ostajajo spregledane. Ena najbolj učinkovitih in hkrati preprostih rešitev je zeleno gnojenje – setev rastlin, ki jih ne gojimo zaradi pridelka, temveč zato, da hranijo zemljo. Med številnimi možnostmi izstopa ena rastlina, ki se je skozi stoletja izkazala kot ena najboljših: grašica.
Kaj je grašica?
Grašica (Vicia sativa in sorodne vrste) spada v družino metuljnic (Fabaceae), kamor sodijo tudi fižol, grah in detelja. Gre za enoletno rastlino, ki raste hitro in se dobro prilagodi različnim razmeram. Njena posebnost je sposobnost, da v sodelovanju z bakterijami na koreninah veže dušik iz zraka in ga spremeni v obliko, ki jo lahko uporabijo rastline. Prav zato je izjemno dragocena kot zeleno gnojilo.
V Sloveniji se grašica že dolgo uporablja, predvsem v kmetijstvu, a vse bolj jo spoznavajo tudi ljubiteljski vrtnarji, ki želijo zmanjšati uporabo umetnih gnojil in ohraniti naravno rodovitnost tal.
Zakaj je grašica eno najboljših zelenih gnojil?
Grašica ima več prednosti, ki jo uvrščajo med prvake zelenega gnojenja.
- Veže dušik: s pomočjo bakterij v gomoljčkih na koreninah obogati tla z dušikom, ki ga rastline nujno potrebujejo za rast.
- Izboljša strukturo tal: korenine rahljajo tla in povečujejo njihovo zračnost.
- Zmanjšuje erozijo: gosto prekrivanje tal ščiti površino pred spiranjem ob dežju.
- Zmanjšuje plevel: ker hitro raste in tvori gosto odejo, onemogoča razvoj plevela.
- Privablja opraševalce: cvetovi grašice so privlačni za čebele in druge koristne žuželke.
Prav ta kombinacija lastnosti dela grašico vsestransko uporabno in primerno za skoraj vsak vrt.
Kdaj sejemo grašico?
Najpogosteje jo sejemo jeseni, po pobiranju glavnih vrtnin. Če gredico takoj pripravimo za setev grašice, bo ta pognala še pred zimo in tvorila zaščitni sloj, ki preprečuje spiranje hranil. Spomladi nato rastline prekopljemo ali pokosimo in pustimo na površini kot zeleno gnojilo.
Možna je tudi spomladanska setev, čeprav je bolj priljubljena jesenska. Spomladi jo lahko uporabimo kot predposevek pred plodovkami, kot so paradižnik, paprika in bučke.
Kako sejemo grašico?
Grašica je nezahtevna in enostavna za setev.
- Tla zrahljamo, odstranimo plevel in večje grudice.
- Semena posejemo po površini gredice, lahko v vrste ali povprek.
- Rahlo jih prekrijemo z zemljo in zalijemo.
- Sejemo na gostoto približno 100–150 g semena na 10 m².
Hitro kali in raste tudi v hladnejših pogojih, zato jo lahko sejemo vse do konca septembra, v milejših krajih celo v začetku oktobra.
Kako dolgo pustimo grašico rasti?
Najboljši učinek dosežemo, če jo pustimo rasti nekaj mesecev. Spomladi, preden začne cveteti, jo pokosimo in vdelamo v tla. Če jo pustimo predolgo, postane stebelnata in počasneje razpada. Najbolje je torej ukrepati, ko je rastlina visoka približno 20–30 cm in tik pred cvetenjem.
Načini uporabe kot zeleno gnojilo
Grašico lahko uporabimo na dva načina:
- Prekopavanje: grašico pokosimo in jo plitvo zadelamo v zemljo. Tako se hitreje razgradi in sprosti hranila.
- Površinska zastirka: pokošene rastline pustimo na površini kot mulč. Ta ščiti tla, zmanjšuje izhlapevanje vode in se postopoma razkraja.
Oba načina imata prednosti. Prekopavanje pospeši dostopnost hranil, površinska zastirka pa dodatno varuje tla in zmanjšuje plevel.
Grašica v mešanih posevkih
Zelo pogosto se grašica seje v kombinaciji z žiti, kot sta rž ali oves. Žita dajejo oporo grašici in ustvarjajo še bolj gosto prekrivko. Tak mešani posevek je še učinkovitejši pri zatiranju plevela in zaščiti tal (vir)
Katere vrtnine imajo največ koristi od grašice?
Ker grašica obogati tla z dušikom, je idealna predposevek za rastline, ki imajo velike potrebe po tem hranilu:
- paradižnik
- paprika
- kumare
- bučke
- zelje in ohrovt
Za te rastline je kompostirana grašica prava poslastica, saj jim omogoči bujno rast brez dodatnega gnojenja.
Najpogostejše napake
Čeprav je gojenje grašice enostavno, vrtičkarji včasih naredijo nekaj napak:
- sejanje prepozno jeseni, ko rastlina ne uspe dovolj zrasti pred zimo
- puščanje do polnega cvetenja, ko je že pretrda za hitro razgradnjo
- uporaba kot predposevek za druge stročnice (fižol, grah), saj imajo enake potrebe in korist manjša
- pregloboko prekopavanje, kar upočasni razgradnjo
Če se tem pastem izognemo, bo grašica pokazala vse svoje prednosti.
