Po izkopu zgodnjega krompirja na vrtu ostane rahla, a povsem gola zemlja. Če jo konec julija prepustite soncu, nalivom in plevelu, bo do jeseni izgubila del dobre strukture. Veliko koristneje je, da nanjo takoj posejete facelijo – hitro rastočo rastlino, ki prekrije tla, zadrži hranila in lahko še pred jesenjo zacveti v vijoličasti barvi.
Ključni poudarki:
- Facelijo lahko posejete takoj po izkopu krompirja, graha, čebule, solate ali drugih zgodnjih vrtnin.
- Za deset kvadratnih metrov gredice potrebujete približno 10 do 20 gramov semena.
- Gosta rast zavira plevel, korenine izboljšujejo tla, vijoličasti cvetovi pa privabljajo čebele in trepetavke.
Zakaj prazna greda ni tako nedolžna, kot je videti?
Ko z gredice odstranimo krompir, česen, čebulo ali grah, pogosto menimo, da si mora zemlja do naslednje pomladi odpočiti. Toda gola tla v resnici niso zaščitena.
Močno poletno sonce izsuši zgornjo plast. Nalivi udarjajo neposredno ob površino in lahko povzročijo zaskorjenost. Hranila se z dežjem pomikajo globlje, kjer jih naslednje vrtnine težje dosežejo. Prazen prostor hitro zasedejo tudi enoletni pleveli.
Facelija (Phacelia tanacetifolia) deluje kot živa odeja. Hitro razvije nežne, razčlenjene liste in gosto mrežo korenin. Zemljo zasenči, upočasni izhlapevanje vode ter zmanjšuje prostor, ki bi ga sicer zasedel plevel.
Ne gre za pridelek, ki bi ga pobirali. Facelijo gojimo predvsem zato, da koristi tlom in življenju na vrtu.
Zakaj je facelija primerna prav po krompirju?
Facelija ni sorodnica krompirja, paradižnika, paprike, kapusnic ali stročnic. Zato se zlahka vključi v običajen vrtni kolobar. Po njej lahko naslednjo pomlad na gredico posadite skoraj katero koli zelenjavo.
To je pomembna prednost pred belo gorjušico in oljno redkvijo. Obe sta sicer priljubljeni rastlini za zeleno gnojenje, vendar spadata med križnice. Če na gredi gojite zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt ali redkev, lahko z njima po nepotrebnem povečate delež križnic v kolobarju.
Facelija med rastjo:
- prekrije in ščiti površino zemlje,
- s koreninami povezuje talne delce,
- v rastlinski masi zadrži del dostopnih hranil,
- zmanjšuje rast nekaterih plevelov,
- po razgradnji prispeva organsko snov,
- med cvetenjem privablja opraševalce in koristne žuželke.
Pomembno pa je vedeti, da facelija ni metuljnica in ne veže dušika iz zraka tako kot detelja, grašica ali grah. Obstoječa hranila prestreže in jih zadrži v rastlinski masi, ne ustvarja pa novega dušika.
Kdaj jo posejati?
Najboljši trenutek je takoj, ko z gredice odstranite glavni pridelek. Konec julija in v prvi polovici avgusta ima facelija še dovolj časa, da razvije gosto zeleno maso. Ob ugodnem vremenu lahko zacveti približno šest do osem tednov po setvi.
Sejete jo lahko tudi septembra. Poznejša setev bo ustvarila manj rastlinske mase in najverjetneje ne bo zacvetela, vendar lahko zemljo še vedno prekrije pred hladnim delom leta.
S setvijo ne čakajte več tednov. Na sveže izpraznjeni gredi je zemlja že prerahljana, plevel pa še ni dobil prednosti.
Kako posejati facelijo na prazno gredo?
Za setev ne potrebujete posebnega orodja. Zadostujejo grablje, seme, posoda za zalivanje in po možnosti nekaj suhega peska.
Potrebujete
- 1 do 2 grama semena facelije na kvadratni meter,
- približno 10 do 20 gramov semena za 10 m²,
- vedro ali skledo,
- suh droben pesek za enakomernejšo setev,
- grablje,
- zalivalko z nežnim razpršilcem.
Ker je seme drobno in temno, ga na zemlji težko opazimo. Za enakomernejše trosenje ga zmešajte s približno desetkratno količino suhega peska.
Postopek setve
- Z gredice odstranite pozabljene gomolje krompirja, večje korenine in trajne plevele.
- Zemljo poravnajte z grabljami. Globoko prekopavanje ni potrebno.
- Mešanico semena in peska razdelite na dva dela.
- Prvi del posejte vzdolž gredice, drugega pa prečno.
- Seme z grabljami plitvo vdelajte približno centimeter globoko.
- Površino rahlo pritisnite s hrbtno stranjo grabelj ali desko.
- Gredo zalijte z nežnim curkom, da semena ne odplaknete.
Zemlja naj bo med kalitvijo enakomerno vlažna. V vročem in suhem vremenu jo nekaj dni rahlo zalivajte zjutraj. Ko se facelija dobro ukorenini, običajno ne potrebuje več toliko pozornosti.
Kaj storiti, ko se pojavijo vijoličasti cvetovi?
Tu se morate odločiti, kaj je vaš glavni cilj. Če želite predvsem zeleno gnojenje, rastline pokosite ali porežite tik pred polnim cvetenjem oziroma najpozneje, preden začnejo tvoriti zrelo seme. Takrat so stebla še mehka in se hitreje razgradijo.
Pokošeno zelenje lahko:
- drobno narežete in plitvo vdelate v zgornjih 10 do 15 centimetrov zemlje,
- pustite na površini kot zastirko,
- dodate na kompost,
- z njim prekrijete sosednjo prazno gredo.
Po vdelavi sveže zelene mase počakajte vsaj dva do tri tedne, preden na isto mesto sejete novo vrtnino. Mikroorganizmi potrebujejo čas, da začnejo rastlinski material razkrajati.
Če želite pomagati čebelam, čmrljem in trepetavkam, lahko del facelije pustite cveteti. Dobra rešitev je, da večino gredice porežete, ob robu pa pustite pas cvetočih rastlin. Odstranite jih, preden seme popolnoma dozori, če naslednje leto ne želite številnih samosevnih rastlin.
Bo facelija preživela zimo?
Facelija prenese nekaj hladnega vremena, močnejša zmrzal pa jo praviloma poškoduje ali uniči. Polegle rastline lahko pustite na gredi. Ustvarile bodo naravno zaščitno plast, pod katero bo zemlja manj izpostavljena zimskim nalivom in temperaturnim nihanjem.
Spomladi suhe ostanke odstranite na kompost ali jih plitvo vdelajte. Pri težkih, mokrih tleh jih ne zakopavajte globoko, saj se v slabo zračni zemlji razgrajujejo počasneje.
Če potrebujete gredo za zelo zgodnjo setev graha, redkvice ali špinače, ostanke odstranite nekaj tednov prej. Tako se bo površina hitreje ogrela in osušila.
Najpogostejše napake pri setvi
Največ težav nastane, če seme ostane povsem na površini. Sonce ga lahko izsuši, voda odplakne, ptice pa pojedo. Pokriti ga je treba le plitvo, saj pregloboka setev prav tako zmanjša vznik.
Izognite se tudi naslednjim napakam:
- setvi v povsem suho in razgreto zemljo brez poznejšega zalivanja,
- pregosti setvi, pri kateri rastline tekmujejo med seboj,
- dodajanju močnega dušičnega gnojila,
- puščanju facelije do množičnega zorenja semen,
- globokemu zakopavanju velikih, olesenelih stebel,
- takojšnji setvi zelenjave po vdelavi sveže rastlinske mase.
Facelije pred setvijo ni treba gnojiti. Njen namen je uporabiti hranila, ki so po pobiranju pridelka ostala v zemlji, ter jih začasno vezati v liste in korenine.
Ena setev, tri koristi za vrt
S pestjo semena lahko prazno rjavo gredo v nekaj tednih spremenite v gosto zeleno površino, pozneje pa tudi v vijoličasto cvetoč pas. Tla ostanejo pokrita, plevel ima manj prostora, na vrt pa pride več opraševalcev.
Največji učinek boste dosegli, če facelijo posejete takoj po pobiranju pridelka. Konec julija zato prazne gredice ne grabite samo zaradi urejenega videza. Poravnajte zemljo, posejte približno gram ali dva semena na kvadratni meter in jo spremenite v živo pripravo na naslednjo vrtnarsko sezono.
