DomovVrt & VrtnarjenjeSetev solate septembra: Ne čakajte...

Setev solate septembra: Ne čakajte na glave, prve liste lahko režete veliko prej

Po poletnem paradižniku je na gredi ostal prazen pas, vi pa bi ga radi napolnili s solato, ki bo na krožniku še pred pravo jesensko ohladitvijo. Pri setvi solate septembra je odločilna izbira: rukola, berivka in mlade azijske listnice rastejo hitreje od sort, ki morajo najprej oblikovati glavo.

Ključni poudarki:

  • Za najhitrejši pridelek pri setvi solate septembra izberite rukolo, berivko ali mizuno in pobirajte že mlade liste.
  • Listno solato lahko v ugodnih razmerah prvič režete po štirih do šestih tednih, glavnata pa potrebuje občutno dlje.
  • Sredi septembra imajo kupljene sadike prednost pred semenom, saj so že prestale najpočasnejši začetni del rasti.

Kaj septembra posejati, če želite solato čim prej?

Če želite najhitrejši odgovor, posejte vrtno rukolo in listno solato za sprotno rezanje. Dodajte mizuno, za še hitrejši začetek pa posadite nekaj že razvitih sadik jesenske solate.

Čas do prvega pobiranja ni enak času do popolnoma razvite rastline. Pri listnih solatah lahko zunanje liste odrežete precej prej, medtem ko pri glavnati solati čakate, da se notranji listi zgostijo v glavo.

V drugi polovici septembra se dnevi hitro krajšajo. Podatek na semenski vrečki zato razumite kot približek za ugodne razmere, ne kot zagotovljeni rok.

  1. Vrtna rukola je praviloma najhitrejša izbira. Kali hitro, prve nežne liste pa lahko ob milem vremenu režete približno štiri tedne po setvi. Jeseni je okus pogosto manj oster kot med poletno vročino.
  2. Listna solata oziroma berivka ne potrebuje oblikovane glave. Poiščite seme z oznakami »listna«, »berivka«, »za rezanje« ali »baby leaf«. Prvi pridelek je realen po štirih do šestih tednih, vendar se ob hladnem in oblačnem vremenu rast upočasni.
  3. Mizuna in mibuna sta azijski listni zelenjavi, primerni za hladnejši del leta. Mlade liste lahko začnete pobirati pred popolno razvitostjo rastline, večja rozeta pa običajno potrebuje šest do osem tednov.
  4. Sadike jesenske listne solate so najboljša bližnjica. Izberite čvrste sadike s štirimi do šestimi zdravimi listi. Ko se ukoreninijo in začnejo opazno rasti, jim lahko postopoma pobirate zunanje liste.
  5. Motovilec in prezimne glavnate solate so vredni prostora, niso pa najhitrejša pot do septembrske sklede. Motovilec raste počasneje, sorte, kot so Posavka, Zimska rjavka in Vegorka, pa so namenjene predvsem prezimovanju oziroma zgodnjemu spomladanskemu pridelku.

Setev solate septembra: gredo razdelite na hitre pasove

Za en kvadratni meter potrebujete grablje, približno tri litre vode z nežnim nastavkom in seme dveh ali treh izbranih vrst. Če je prejšnji posevek zemljo močno izčrpal, v zgornjih deset centimetrov vdelajte dva do tri litre zrelega komposta. Svežega gnoja ne dodajajte.

Gredo razdelite na ozke pasove. Rukolo posejte v vrste, oddaljene od 15 do 20 centimetrov, približno centimeter globoko. Ko rastline razvijejo prve prave liste, jih razredčite na približno pet centimetrov.

Listno solato sejte plitvo, največ pol centimetra globoko, saj drobno seme ne sme pristati pod debelo plastjo zemlje. Med vrstami pustite približno 20 centimetrov. Za mlade liste lahko rastline ostanejo gostejše; za večje rozete jih razredčite na osem do deset centimetrov.

Mizuno in mibuno posejte približno centimeter globoko v vrste, oddaljene od 20 do 25 centimetrov. Za rezanje mladih listov ju lahko pustite bolj skupaj, za razvite rozete pa rastline razredčite na 10 do 15 centimetrov.

Sadike solate posadite v enaki globini, kot so rasle v lončku. Sredica mora ostati nad tlemi. Med rastlinami pustite od 25 do 30 centimetrov in vsako zalijte z 200 do 300 mililitri vode.

Po setvi gredo zalijte s približno tremi litri vode na kvadratni meter. Uporabite droben curek, da semena ne odplaknete v kupčke.

Vlažna površina je pomembnejša od vsakodnevnega zalivanja na pamet

Drobno seme solate lahko kali neenakomerno, če se zgornja plast zemlje izmenično povsem izsuši in nato razmoči. Prvih deset dni jo preverjajte vsak dan. Zemlja naj bo vlažna približno centimeter globoko, ne pa blatna.

Zalivajte zjutraj, ko je površina suha. V hladnem in deževnem tednu dodatna voda morda sploh ne bo potrebna. Stalno mokra greda ne pospeši kalitve, lahko pa poveča propadanje mladih rastlin in privabi polže.

Če želite enakomeren pridelek, ne posejte vsega semena naenkrat. Manjši pas rukole ali berivke posejte vsakih sedem do deset dni do konca septembra. Zadnje setve bodo rasle počasneje, a jih lahko zaščitite z vrtnarsko kopreno.

Kako rezati, da bo solata ponovno odgnala?

Rukolo, berivko in mizuno začnite pobirati, ko so listi visoki približno osem do deset centimetrov. Režite s čistimi škarjami dva do tri centimetre nad tlemi in pazite, da ne poškodujete sredice.

Druga možnost je sprotno pobiranje posameznih zunanjih listov. To je posebej uporabno pri sadikah solate: z vsake rastline v enem obhodu vzemite največ tretjino razvitih listov, notranje pa pustite rasti.

Po rezu gredo rahlo zalijte, če je zemlja suha. Nov pridelek bo manjši in počasnejši od prvega, vendar lahko iz dobro ukoreninjene rastline dobite več pobiranj. Ko listi postanejo žilavi, poškodovani ali izrazito grenki, rastlino odstranite.

Tri napake, zaradi katerih na prvo skledo čakate dlje

Najpogostejša napaka je izbira glavnate sorte samo zato, ker je njena fotografija na vrečki privlačna. Če želite hiter pridelek, na embalaži poiščite podatek, da je sorta primerna za rezanje mladih listov.


Druga napaka je pregosta setev brez poznejšega redčenja. Mladike se senčijo, ostanejo tanke in se slabše sušijo po dežju. Odvečne rastlinice odrežite pri tleh; puljenje lahko razrahlja korenine sosednjih.

Tretja napaka je odlašanje z zaščito. Nizka koprena nad loki ne ustvarja poletja, lahko pa mlade liste zaščiti pred hladnimi nočmi, močnim dežjem in delom škodljivcev. Čez dan jo ob milem vremenu privzdignite, da se greda prezrači.

Septembrska greda torej ne potrebuje ene same »zimske solate«. Najbolj uporaben razpored je pas hitro rastoče rukole, pas berivke, nekaj mizune in vrsta sadik za sprotno pobiranje. Motovilec ter prezimne sorte naj medtem rastejo za poznejše mesece.

Preberite tudi:


PRIPOROČENO ZA VAS
Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE