Pod pazduhami se koža hitro razdraži. Tam se potimo, brijemo, nanašamo dezodorante, nosimo tesna oblačila in pogosto uporabljamo izdelke z močnim vonjem. Prav zato postajajo domači naravni dezodoranti vse bolj priljubljeni, še posebej med tistimi, ki želijo preprostejšo, bolj zeliščno nego.
Eden lepših pripravkov za ta predel je domači dezodorant z maceratom divje vijolice in kadilno bosvelijo, ki združuje nežno cvetlično noto, smolnat vonj in mazljivo teksturo.
To ni običajen dezodorant z močnim parfumom, ki bi popolnoma prekril naravni vonj telesa. Gre za mehkejši, bolj negovalen pripravek, namenjen svežini, negi kože in nežnemu vsakodnevnemu ritualu. Posebej zanimiv je za vse, ki pod pazduhami ne želijo uporabljati preveč agresivnih izdelkov in imajo radi zeliščne recepte, ki povezujejo rastline, dotik in naravno nego.
Ključni poudarki:
- Domači dezodorant z divjo vijolico je nežen, mazljiv in primeren za vsakodnevno nego pod pazduhami.
- Kadilna bosvelija doda topel smolnat vonj in lepo dopolni cvetlično zeliščno osnovo.
- Najboljša različica za občutljivo kožo je brez sode bikarbone ali z zelo majhno količino.
Zakaj prav divja vijolica?
Divja oziroma dišeča vijolica je v zeliščarski tradiciji cenjena kot nežna, mehka in pomirjujoča rastlina. Njeni listi in cvetovi imajo posebno milino, ki se lepo ujema s kozmetičnimi pripravki za občutljive predele kože. V domači negi se pogosto uporablja v obliki oljnega macerata, torej olja, v katerem se nekaj časa namakajo posušeni ali sveži rastlinski deli.
Za dezodorant je vijolični macerat zanimiv predvsem zato, ker pripravi daje bolj negovalno naravo. Ne deluje kot močan parfum in ne prevzame celotnega vonja, ampak ustvari nežno zeliščno osnovo. Če uporabite sveže vijolice, morajo biti pred pripravo macerata zelo dobro osušene oziroma vsaj ovenele, da v olje ne vnesete preveč vlage. Še lažje je uporabiti posušene cvetove in liste.
Za domačo pripravo so primerne samo vijolice z znanega, neškropljenega mesta. Ne nabirajte jih ob cestah, na javnih zelenicah ali tam, kjer ne veste, ali so bile rastline obdelane.
Kadilna bosvelija: smolnata nota za globlji vonj
Kadilna bosvelija, iz katere pridobivamo kadilno smolo oziroma frankincense, ima topel, balzamičen, rahlo lesen in smolnat vonj. V naravni kozmetiki se pogosto uporablja v majhnih količinah, saj pripravku doda občutek umirjenosti in nekoliko bolj “svet” vonj, ki se lepo ujema z večernimi negovalnimi rituali.
V domačem dezodorantu lahko uporabite eterično olje kadilne bosvelije ali zelo fino zmleto smolo, vendar je eterično olje za tak recept bolj praktično. Ker gre za predel pod pazduhami, naj bo količina majhna. Dezodorant ne sme dišati premočno, saj se bo vonj čez dan mešal z naravnim vonjem kože, oblačili in toploto telesa.
Najlepše se bosvelija ujame z vijolico, sivko, geranijo, cedro, bergamotko brez furokumarinov ali zelo majhno količino palmarose. A za osnovni recept sta dovolj vijolični macerat in bosvelija. Preveč eteričnih olj lahko hitro spremeni nežen pripravek v premočan parfum.
Zakaj se omenja podpora limfi?
Predel pod pazduhami je v naravni negi pogosto povezan z limfo, saj se tam nahaja pomemben del limfnega območja zgornjega dela telesa. Zato mnogi zeliščarji in ljubitelji naravne nege ta predel obravnavajo bolj nežno: brez grobega drgnjenja, brez premočnih parfumov in z več pozornosti do kože.
Pri tem ne gre za to, da bi dezodorant “čistil limfo” ali spodbujal zastajanje. Bolj smiselno je govoriti o negovalnem ritualu, ki spoštuje naravno potenje, ne zapira kože z agresivnim občutkom in se nanaša z nežnim dotikom. Že samo počasno nanašanje majhne količine dezodoranta z obliki mazila, z mehkim krožnim gibom, lahko postane prijeten jutranji ali večerni trenutek stika s telesom.
Naravni dezodorant ni antiperspirant. Njegov cilj ni ustaviti potenja, ampak ublažiti neprijeten vonj in negovati kožo. Potenje je naraven proces, vonj pa nastane predvsem takrat, ko se znoj na koži sreča z bakterijami. Zato pri domačih dezodorantih uporabljamo sestavine, ki vpijajo vlago, mehčajo kožo in ustvarjajo prijetnejše okolje pod pazduhami.
Recept: domači dezodorant z divjo vijolico in kadilno bosvelijo
Ta recept je zasnovan kot mazljiv dezodorant v lončku. Nanaša se s prsti, v zelo majhni količini. Tekstura je mehka, kremasta in primerna za vsakodnevno uporabo.
Sestavine:
- 3 žlice vijoličnega oljnega macerata,
- 1 žlica karitejevega masla,
- 1 žlica kokosovega olja,
- 1 žlica čebeljega voska ali rastlinskega voska,
- 2 žlici škroba marante ali koruznega škroba,
- 1 žlica magnezijevega hidroksida,
- po želji 1 čajna žlička sode bikarbone,
- 6 do 10 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije,
- po želji 2 kapljici eteričnega olja sivke ali geranije za močnejši vonj
Če imate občutljivo kožo, sodo bikarbono izpustite. Veliko ljudi prav sodo bikarbono v domačih dezodorantih slabše prenaša, zato je različica z magnezijevim hidroksidom pogosto prijaznejša.
Priprava vijoličnega macerata
V čist steklen kozarček nasujte posušene cvetove in liste divje vijolice. Prelijte jih z jojobinim, mandljevim, sončničnim ali oljčnim oljem, tako da so rastline popolnoma prekrite. Kozarec zaprite in ga postavite na svetlo, toplo mesto, vendar ne na hudo opoldansko sonce. Pustite stati približno 2 do 4 tedne in ga občasno nežno pretresite. Nato olje precedite skozi gosto gazo.
Če želite hitrejšo različico, lahko posušeno vijolico in olje nežno segrevate v vodni kopeli približno 2 uri na zelo nizki temperaturi. Olje ne sme vreti, cilj je samo počasen prenos rastlinskih snovi v maščobo.
Priprava dezodoranta
V vodni kopeli počasi stopite karitejevo maslo, kokosovo olje, vijolični macerat in vosek. Ko se vse sestavine stopijo, posodo odstavite in pustite, da se mešanica malo ohladi, vendar se še ne strdi.
Vmešajte škrob in magnezijev hidroksid. Mešajte počasi, da se praški lepo porazdelijo in ne ostanejo grudice. Ko je zmes mlačna, dodajte eterično olje kadilne bosvelije. Šele nato jo prelijte v čiste majhne lončke.
Pustite, da se dezodorant popolnoma strdi. Če želite bolj rahlo, stepeno teksturo, ga lahko med ohlajanjem večkrat premešate ali ga za nekaj minut postavite v hladilnik, nato pa stepete z majhno metlico.
Kako ga uporabljati?
Domači dezodorant nanašajte v zelo majhni količini. Dovolj je za grah velika količina za obe pazduhi ali še manj, odvisno od teksture. S prsti ga nežno razmažite po suhi, čisti koži. Ne nanašajte ga v debeli plasti, saj se lahko prenese na oblačila.
Najbolje se obnese po jutranjem umivanju ali zvečer po prhanju. Če ga uporabljate kot del nežnega rituala za podporo limfi, ga nanašajte z mehkimi krožnimi gibi in brez močnega pritiska. Predel pod pazduhami ni prostor za grobo masažo. Dotik naj bo lahek, topel in počasen.
Če se čez dan veliko potite, ga lahko po potrebi nanesete še enkrat, vendar prej kožo obrišite z vlažno krpico in osušite. Naravni dezodoranti običajno najbolje delujejo, kadar jih nanašamo na čisto kožo.
Kako ga prilagoditi svoji koži?
Prednost domačega dezodoranta je, da ga lahko prilagodite. Če želite bolj mazljivo teksturo, dodajte malo več oljnega macerata. Če želite trši dezodorant, dodajte nekoliko več voska. Če želite bolj suh občutek, povečajte količino škroba.
Za občutljivo kožo uporabite:
- brez sode bikarbone,
- več karitejevega masla,
- manj eteričnih olj,
- jojobino olje namesto kokosovega,
- zelo majhno količino bosvelije.
Za močnejšo zaščito pred vonjem lahko dodate malo več magnezijevega hidroksida, vendar ne pretiravajte. Dezodorant mora ostati prijeten za vsakodnevno uporabo.
Kdo naj bo previden?
Dezodoranta ne nanašajte na sveže obrito, ranjeno ali razdraženo kožo. Eterična olja naj bodo vedno dobro razredčena, pri občutljivi koži pa jih uporabite manj ali izpustite. Pred prvo uporabo naredite preizkus na majhnem delu kože. Če se pojavi pekoč občutek, srbenje ali rdečina, uporabo prekinite. Nosečnice, doječe matere in ljudje z zelo občutljivo kožo naj pri eteričnih oljih izberejo posebej blage različice oziroma se posvetujejo z usposobljenim zeliščarjem ali aromaterapevtom.
Preberite tudi:
- Antišvic Majster: Naredite si domači dezodorant
- Tako boste učinkovito odstranili madeže dezodoranta iz oblačil brez uporabe belila in kemikalij
- Gulkand: Starodavni indijski pripravek iz dišečih cvetnih listov vrtnic in sladkorja
