Maldivi so za večino ljudi podoba popolnega pobega: turkizna voda, beli pesek, koralni grebeni in občutek, da se pod gladino skriva samo lepota. A prav tam, v morju ob atolu Vaavu, se je zgodila ena najhujših potapljaških tragedij v zgodovini te otoške države.
Skupina petih Italijanov se je spustila v sistem podvodnih jam blizu otoka Alimatha, nato pa se ni več vrnila na površje. Med njimi so bili morska ekologinja Monica Montefalcone, njena hči Giorgia Sommacal, raziskovalka Muriel Oddenino, biolog Federico Gualtieri in potapljaški inštruktor Gianluca Benedetti.
Ključni poudarki:
- Pet italijanskih potapljačev je umrlo med raziskovanjem podvodne jame v atolu Vaavu na Maldivih.
- Štirje med njimi so bili povezani z Univerzo v Genovi, peti je bil potapljaški inštruktor.
- Reševanje je bilo tako nevarno, da je med poskusom iskanja umrl tudi maldivski vojaški potapljač.
V jamo so vstopili, iz nje pa se niso vrnili
Tragedija se je zgodila med potopom v bližini otoka Alimatha, kjer so se potapljači spustili v podvodni jamski sistem na območju atola Vaavu. Po poročanju mednarodnih agencij so raziskovali jamo na globini približno 50 do 60 metrov, kar je že samo po sebi območje, kjer se običajno rekreativno potapljanje spremeni v zahtevno tehnično potapljanje.
Najprej so našli truplo potapljaškega inštruktorja Gianluce Benedettija, in sicer blizu vhoda v jamo. Preostale štiri so reševalci pozneje locirali globlje v notranjosti jamskega sistema. Po navedbah predstavnika maldivske vlade so bila njihova trupla najdena precej blizu skupaj, v notranjem delu jame.
To je eden tistih dogodkov, pri katerih se zunanja podoba lokacije in resničnost pod gladino skoraj ne moreta bolj razlikovati. Nad vodo so Maldivi idilični. Pod vodo pa so jame, tokovi, globina, ozki prehodi in vidljivost, ki se lahko v nekaj trenutkih spremeni v skoraj nično.
Med žrtvami sta bili mati in hči
Posebej boleč del zgodbe je, da sta bili med umrlimi tudi mati in hči. Monica Montefalcone je bila profesorica ekologije na Univerzi v Genovi in uveljavljena strokovnjakinja za morska okolja. Njena hči Giorgia Sommacal je bila študentka biomedicinskega inženirstva. Univerza v Genovi je ob tragediji izrazila globoko žalost tudi zaradi smrti Muriel Oddenino, raziskovalke na oddelku za znanosti o Zemlji, okolju in življenju, ter Federica Gualtierija, nedavnega magistranta biologije in morske ekologije.
Monica Montefalcone ni bila naključna turistka, ki bi se prvič znašla v zahtevnem podvodnem okolju. Bila je morska ekologinja z dolgoletnim raziskovalnim delom in bogatimi potapljaškimi izkušnjami. Italijansko ekološko društvo jo je opisalo kot strokovnjakinjo za občutljive morske habitate, od morskih travnikov in sredozemskega koraligena do tropskih koralnih grebenov. Objavila naj bi približno 200 znanstvenih člankov in sodelovala pri številnih raziskovalnih projektih s področja obalne in tropske morske ekologije.
Prav zato se družine in kolegi sprašujejo, kaj se je v jami zares zgodilo. Izkušnje same očitno niso bile dovolj. Nekaj je moralo iti zelo narobe, a dokončnega odgovora preiskava še ni dala.
Uradna raziskava ali zasebni potop?
Eden od pomembnih elementov zgodbe je vprašanje, v kakšnem okviru je potop sploh potekal. Del skupine je bil na Maldivih povezan z znanstvenim delom, vendar je Univerza v Genovi po poročanju ABC News poudarila, da potop, pri katerem se je zgodila nesreča, ni bil del načrtovane raziskovalne aktivnosti, temveč je bil izveden zasebno.
Maldivske oblasti so medtem začele preiskovati več možnih okoliščin nesreče, med drugim tudi vprašanje, ali so se potapljači spustili globlje, kot je bilo pričakovano oziroma dovoljeno. Reuters poroča, da preiskovalci preverjajo tudi dokumentacijo, dovoljenja, natančno lokacijo potopa in opremo, ki jo je skupina uporabljala.
To je pomembno, ker podvodne jame niso običajna potapljaška atrakcija. V njih ni neposredne poti navzgor. Če se zgodi težava z opremo, vidljivostjo, orientacijo ali dihanjem, potapljač ne more preprosto izplavati na površje. Najprej mora najti izhod iz jame, ob tem pa ga omejujejo čas, zrak, globina in telo, ki je pri takšnih pogojih pod velikim pritiskom.
Zakaj je bilo reševanje tako nevarno?
Reševalna akcija je bila izjemno zahtevna. Po navedbah Associated Pressa so trupla našli na globini okoli 60 metrov, kar je približno dvakrat globlje od zakonske meje za rekreativno potapljanje na Maldivih. Dodatno so razmere oteževali močni tokovi, slaba vidljivost in sama oblika jame. Predstavnik maldivske vlade je razmere opisal kot zelo zahtevne, saj gre za globino, zapleten teren, močne podvodne tokove in vidljivost, ki se po vstopu v jamo lahko skoraj izgubi.
Iskanje so morali začasno prekiniti po smrti maldivskega vojaškega potapljača, ki je sodeloval pri poskusu reševanja oziroma iskanja. Umrl je po potopu med nevarno akcijo, vzrok smrti pa so pristojni še preiskovali. Med možnimi dejavniki so omenjali težave, povezane z globokim potapljanjem, kot sta dušikova omama ali dekompresijska bolezen.
Na koncu so morali v akcijo vključiti izkušene tehnične jamske potapljače iz Finske, ki jih je v pomoč pripeljala organizacija za potapljaško varnost. Uporabljali so posebno opremo, med drugim zaprte dihalne sisteme, ki omogočajo daljše potope v izjemno zahtevnih okoljih. Šele nato se je začel postopni dvig trupel iz notranjosti jame.
V takšni globini napake ne odpuščajo
Za običajnega bralca se razlika med 20, 30 ali 60 metri globine morda ne zdi ogromna. Za potapljače pa je to povsem drug svet. Na večji globini telo porablja zrak hitreje, pritisk se poveča, čas varnega zadrževanja je krajši, napačna mešanica plinov ali predolgo zadrževanje pa lahko postaneta usodna. Če je vse skupaj še v jami, kjer ni neposrednega izhoda navzgor, se tveganje močno poveča.
Maldivske oblasti so poudarile, da ima država sicer močno potapljaško infrastrukturo in ugled varne potapljaške destinacije, vendar je treba ločiti med običajnim turističnim potopom in tehničnim potopom v globoko podvodno jamo. To nista ista svetova. Eden je namenjen širšemu krogu obiskovalcev, drugi pa zahteva posebno znanje, posebno opremo, strogo načrtovanje in zelo jasen protokol za primer težav.
Kaj se je zgodilo v jami, še ni jasno
O vzroku nesreče uradno še ni dokončnega odgovora. Preiskovalci preverjajo več možnosti: ali je skupina šla globlje od načrtovanega, ali je prišlo do težav z opremo, ali je vplivalo vreme, ali so jih presenetili tokovi, slaba vidljivost ali dogodek v sami jami, zaradi katerega so izgubili orientacijo. Reuters poroča, da oblasti preučujejo tudi vprašanje, ali je bila uporaba običajnega stisnjenega zraka primerna za globine, ki naj bi jih dosegla skupina.
Družine žrtev medtem iščejo odgovore. Mož Monice Montefalcone je za italijanske medije poudaril, da je bila njegova žena izjemno izkušena in previdna potapljačica, ki ne bi tvegala življenja svoje hčerke ali drugih mladih ljudi. Po njegovih besedah se je v jami moralo zgoditi nekaj nepričakovanega.
Prav ta negotovost daje tragediji še težjo težo. Ko umrejo neizkušeni turisti, si ljudje pogosto poiščejo hitro razlago. Ko pa v globinah izgine skupina ljudi, med katerimi so bili morski raziskovalci in izkušeni potapljači, odgovor ni tako preprost.
Rajski otoki in nevarna globina
Maldivi bodo za večino obiskovalcev ostali kraj lepih plaž, koral, mant, morskih psov in počitniške lahkotnosti. A tragedija pri Alimathi opominja, da morje ni samo prizor za razglednico. Je okolje, ki zahteva spoštovanje, znanje in zavedanje meja. Še posebej tam, kjer se turkizna plitvina prelomi v globoke kanale, jame in nepredvidljive tokove.
Pet italijanskih potapljačev se je spustilo v kraj, ki jih je verjetno privlačil prav zaradi skrivnosti in lepote. Vrnili se niso nikoli. Za njimi ostajajo družine, univerzitetna skupnost, potapljaški svet in vprašanje, ki ga bodo preiskovalci poskušali razjasniti: kaj se je v tistem podvodnem labirintu zgodilo v zadnjih minutah?
Preberite tudi:
- Turist po napadu na tjulnja razjezil domačine: »Bogat sem, brez težav bom plačal kazen«
- Upokojil se je in zapustil mesto in dom – Danes živi s krdelom volčjih psov daleč od ljudi
