Bi bili radi pametnejši, spodbudili možgane k boljšemu reševanju nalog, ali pa zgolj poskrbeli za ohranjanje svojih umskih sposobnosti? Ni tako težko, kot se sliši, saj lahko za to skrbimo z vsakodnevnimi drobnimi dejanji, s katerimi ohranjamo možgane v dobri kondiciji. Čeprav so ti del živčnega sistema, namreč zanje ne veljajo nič bolj drugačna pravila kot za mišice: z redno uporabo jih ohranjamo v formi, če jih pustimo počivati, pa nazadujejo.
Trditi, da lahko možgane treniramo in s tem v nedogled napredujemo, seveda ni najbolj prava trditev. Res pa je, da so mnoge aktivnosti za možgane in njihovo zdravje koristne. Za možgane velja proces, ki ga imenujemo nevroplastičnost, pomeni pa, da se ti v odzivu na naše izkušnje spreminjajo in prilagajajo. Nekoč so verjeli, da se možgani preoblikujejo le v času otroštva, nato pa naj se ne bi spreminjali več. A danes vemo, da tudi v odrasli dobi ustvarjajo nove nevronske povezave ter spreminjajo stare, saj se odzivajo na nove izkušnje, na učenje novih informacij in na ustvarjanje novih spominov. Dokaz, da je res tako, je tudi funkcionalna plastičnost, pri kateri možgani v primeru, da je neki del možganov poškodovan, funkcije tega dela prenesejo drugam.
Za spomin lahko poskrbimo tako, da uživamo pripravke iz ginka – več kot 270 milijonov let starega drevesa, ki se že več kot 5.000 let uporablja v kitajski medicini. Poleg tega pa velja možgane krepiti tudi z vadbo oziroma enostavnimi vajami.
1. Poskrbite za telesno aktivnost
Možgani so organ, ki na prvi pogled nima povezave s telesno aktivnostjo, saj se nahaja dobro zaščiten in mirujoč znotraj lobanje, prav tako pa ga poleg vode in beljakovin sestavlja večinoma maščoba. A če pomislimo, da možgani tehtajo približno dva odstotka naše telesne mase, porabijo pa kar 20 odstotkov kisika in 25 odstotkov glukoze, hitro ugotovimo, da morata tako telesna aktivnost kot zdrava prehrana igrati pomembno vlogo. Raziskave potrjujejo, da telesna aktivnost možganom koristi oziroma jih varuje. Če živite zdravo, se tveganje za kognitivne težave zmanjša za kar 60 odstotkov.
2. Rišite zemljevide
Gotovo veste, kako priti od doma do službe ali trgovine, a to znanje je večinoma podzavestno. Poskusite ga zvabiti na plan in tako razgibajte svoje možgane! Vzemite list in narišite načrt svoje poti v službo ali svoj domači kraj. Vključite glavne ulice, orientacijske točke in vse drugo, kar bi nekomu, ki vašega kraja oziroma poti ne pozna, pomagalo pri orientaciji. Svojo risbo nato primerjajte z realnostjo – poglejte, kaj pomembnega ste izpustili. Ko postane to prelahko, si zadajte druge naloge: narišite zemljo in na njej čim bolj natančno narišite celine, narišite posamezne države znotraj Evrope, narišite napravo, ki jo uporabljate v službi, pravilno razporejene naprave v fitnesu, ki ga obiskujete, pravilno razporejene gredice na svojem vrtu, pročelja hiš v svoji ulici …
3. Učite se novih stvari
Namesto da se zabavate ob aktivnostih, ki za vaše možgane ne prinašajo izziva, saj so jih že vajeni (na primer poslušanje glasbe ali gledanje televizije), se lotite nečesa povsem novega. Drugo za drugo se učite preprostih aktivnosti, pri katerih morajo biti možgani »na preži«, da bi vam uspelo. Lahko se odločite za učenje tujega jezika, digitalnega fotografiranja in računalniškega urejanja slik, še bolje pa je, če izberete aktivnost, kjer sodeluje tudi fina motorika, se pravi dlani in prsti: naučite se igrati nov glasbeni inštrument, lotite se klekljanja ali pletenja makramejev in podobno. Še opozorilo: reševanje križank in sudokujev ter podobnih miselnih nalog, tudi če se jih lotite povsem na novo, možganom ne predstavlja dovolj velikega izziva, drugače pa je z igrami s kartami za več igralcev (na primer tarok) ter šahom in računalniškimi strateškimi igrami.
4. Uporabljajte nedominantno roko in ogledala
Ali ste levičar ali desničar, je odvisno od vaših možganov. Da jim ponudite poseben izziv, poskusite uporabljati roko, ki sicer za vas ni »prava«. Z »napačno« roko se lotite pisanja, risanja, ščetkanja zob, z njo držite vilice, igrajte inštrument, igrajte karte in podobno. Sliši se preprosto, a vendarle ni. Na podoben način lahko možgane zmedete in jih prisilite k težkemu delu tudi, kadar se češete – če imate eno ogledalo pred sabo, drugo pa za sabo in se skušate počesati na temenu, bo potrebnega kar nekaj truda, da bo šla krtača oziroma glavnik v pravo smer.
5. Berite na drugačen način
Branje je izjemno pomembno za ohranjanje možganov v formi, zato je treba vsak dan brati. Če vam ni do knjig, berite časopise, prospekte, letake, navodila za uporabo in podobno. Ker se pri tihem branju možgani odzivajo drugače kot takrat, kadar beremo glasno ali nam čtivo berejo drugi, ne pozabite niti na to. S partnerjem, otrokom ali vnukom se izmenjujte v vlogi bralca in poslušalca. Prav tako posezite po drugačnem čtivu kot običajno – namesto ljubezenskega romana vzemite v roke priročnik o biologiji, namesto revije o lepoti vzemite v roke revijo o potovanjih itd.
6. Igrajte se s čutilom za tip
Možgani prejemajo zunanje informacije prek čutil. Navajeni so, da se najbolj zanašajo na vid, sledijo slušne zaznave, nato voh in okus, na povsem zadnjem mestu pa je običajno tip. Če se moramo zanašati zgolj na tip, pa je to za možgane velika spodbuda za obdelavo z njim pridobljenih informacij in ustvarjanje močnejših možganskih povezav. Gotovo veste, da sami pri tipanju Braillove pisave dejansko ne začutite razlike med posameznimi postavitvami pik, ki predstavljajo črke, pri slepih osebah pa pride do možganske spremembe, zaradi katere je tip veliko bolj prefinjen. Otip in s tem možgane lahko razvijate tako, da si v žep shranite kovance, ki jih nato slepo tipate in skušate ugotoviti njihovo vrednost glede na velikost in druge lastnosti.
7. Odrecite se rutinskim izbiram
Marsikdo možganom ne daje dovolj spodbude, ker prisega na eno blagovno znamko posameznega izdelka ali izbira vedno iste odločitve. Kupite drugo zobno pasto, drugo milo za telo, pripravite drugačno omako za testenine in podobno. Naj se možgani soočajo z novimi zaznavami. Namesto običajne poti domov izberite drugo, pri kateri ne boste vozili »na avtopilotu« in boste bolj pozorni. Namesto v trgovino, ki vam je domača, pojdite po špecerijo v trgovino, ki je ne poznate dobro.
8. Izmislite si pogovore
Vključite televizijo, poiščite zanimivo serijo in pri njej izključite zvok. Glejte sliko in si skušajte predstavljati, kakšen je dialog med junaki – izmislite si povsem svoje pogovore, ki se seveda skladajo s sliko.
9. Postanite učitelj
Ni vam treba zamenjati poklica – nečesa, kar obvladate, lahko v prostem času naučite svoje prijatelje ali družinske člane ali pa se ponudite za prostovoljca pri kakšnem društvu. Znanje, ki ga imate, je nekaj, kar je trdno zasidrano v vas v obliki, ki je vam povsem jasna in razumljiva. Če skušate to znanje predati drugim, pa morajo možgani nekoliko bolj delati. Ni dovolj, da stvari znate in jih veste, temveč jih morate na primeren način predstaviti, jih znati utemeljiti in razložiti tako, da bodo razumljive drugim. In to ni tako preprosto, kot se zdi. Še posebej če želite kakšne spretnosti, na primer smučanja ali tudi česa tako preprostega, kot je zabijanje žebljev, naučiti otroka.
10. Ne pozabite na spanec
Globok spanec je bistven za dobro delovanje možganov, saj se ti med spanjem obnavljajo in očistijo. Odrasli naj bi spali osem ur dnevno, minimalna količina potrebnega spanca, pri kateri so možgani še »varni«, pa je šest ur. Nič hudega ni, če ne morete spati osem ur v kosu in si na račun krajšega nočnega spanja radi privoščite urico dremeža po kosilu oziroma prihodu iz službe – tudi krajši počitki so še kako koristni.
Preberite tudi:
- Po 50. letu se spomin hitro slabša – Ti naravni pripravki dokazano krepijo možgane
- Hrana za možgane: Tako lahko okrepite delovanje svojih možganov in spomina
