Naredite preprost domači reciklažni sistem

Preberite si, kako lahko doma na enostaven način sortirate in zlagate vaše gospodinjske odpadke.

Naredite domačo nalogo
V vašem lokalnem zbirališču odpadkov ali na spletu ugotovite, kaj lahko reciklirate in česa ne.

Preučite vaše odpadke
Ugotovite, kaj največ uporabjlate in določite velikost reciklažnih smetnjakov – če vaša družina popije veliko pijače, potem je dobro imeti malce večji smetnjak za pločevinke in steklenice.

Poenostavite si stvari
Vaš domači ‘reciklažni center’ naj bi bil sestavljen iz dveh delov – prvi del vsebuje vsakodnevne odpadke, drugi del pa stvari, katere lahko imate shranjene dalj časa. Večino vsakdonevnih odpadkov navadno pride iz kuhinje, zato je dobro, da si v kuhinji ustvarite manjši prostor, kamor boste zlagali odpadke v različne zbiralne posode. Tako bo lažje na koncu znositi vse stvari v smetnjake pred vašo hišo, ali do najbližjega zbirnega centra.

Izberite si primeren prostor za skladiščenje
Če so se vaše zbiralne posode oziroma smetnjaki v kuhinji že napolnili, tisti pred vašo hišo pa so polni,  potem je najbolje, da imate nekje prostor, kamor lahko začasno postavite sortirane odpadke. Seveda je tu govora o papirju, steklu, plastenkah, … in ne o organskih kuhinjskih odpadkih.

Smernice recikliranja
Naučite se, kako morate pravilno reciklirati papir, kovino, ličila, ogledala, porabljene baterije in varčne žarnice … Dobro je, da označite kaj gre kam oziroma v kateri smetnjak je primerno odvreči pločevinke, in v katerega jogurtove lončke ali tetrapake.

In smo jo očistili …

… našo malo državico, čeprav kljub obsežni akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu še vedno naokoli leži kar nekaj smeti, smo očistili vsaj tista najbolj potrebna območja, kjer je bilo to že kar zelo nujno. Po naših opažanjih so bili nekateri tudi pri pobiranju smeti malo izbirčni in so se osredotočili bolj na ne preveč umazane odpadke.

Na srečo je bilo večinoma po več ljudi v skupini, tako da se je tudi to nekako pokompenziralo in so nekateri pobrali tiste manj čiste stvari, nekateri pa bolj površinske. Mi smo se odpravili v gozdiček, ki se razteza med ljubljanskim živalskim vrtom in Brdom, kjer je bila nad in pod listjem nakopičena cela zbirka raznoraznih stvari, ki so se tam znašle. Ugotovili smo tudi, da je to očitno izredno priljubljeno mesto za opravljanje toaletnih dejavnosti, saj je očitno uporabnikom počasi že začelo zmanjkovati prostih drevesnih debel, kjer smo skoraj pri vsakem  našli kakšno ‘presenečenje’ v obliki toaletnih papirjev, higienskih vložkov in časopisnega papirja …

Prav tako se je našlo nekaj priljubljenih prostorov za ‘divje’ piknike, ki so izgledali, kot bi nekdo iz zraka vrgel eno veliko vrečo smeti, ki se je potem raztreščila naokoli po območju. Včasih so ljudje vsaj steklenice odnesli nazaj v trgovino, zdaj pa očitno to no več tako popularno. Tudi kakšna pozabljna jakna in jopica se je našla, nekateri pa so bili tako lačni, da so si piknik organizirali kar s hitro preharano in so imeli ogenj samo za to, da jih je v nočnih urah malo pogrel. Seveda verjetno ni treba posebej povdarjati, da tam velja zakon ‘kar prineseš s seboj, ne nosi domov.’

Včasih človek ne ve ali nekateri res nimajo nobenega odnosa do nobene stvari, ali pa nekateri na svoj način ustvarjajo svojo ‘časovno kapsulo’ ali ‘zapuščino’ za kasnejše generacije, da ne pozabijo kakšno embalažo je imelo pivo pred desetimi leti

Če potegnemo črto, je takšna akcija uspešna, bi jo pa verjetno morali organizirati dva do trikrat na leto in vsakič izbrati drug sklop območij, da bi lahko dodobra očistili vso nesnago, ki se je toliko let nabirala naokoli.

Miljon evrov iz smetnjaka

Ta članek je namenjen nenavadnemu človeku po imenu Curt Degerman. Curt  je bil človek, ki se je večino časa zadrževal sam zase v manjšem mestecu na Švedskem, kjer so ga ljudje pogosto videvali na kolesu, ali pa v bližini smetnjakov iz katerih je jemal steklenice, plastenke ter pločevinke, da bi jih recikliral.

Nekateri bi tako verjetno predvidevali, da je bil Curt ‘klošar’, nikoli ni dokončal šole, se poročil ali imel svoje družine. In ko je leta 2008 umrl pri starosti 60 let, je večina mislila, da za seboj ni pustil dosti… vendar pa so se še kako motili.

Ko je končno nastopil dan, ko so ocenili vso Curtovo premoženje so odkrili, da je to vredno več kot milijon evrov! Vso to premoženje pa je zapustil svojemu bratrancu, ki ga je na vsake toliko obiskal. Nihče v vseh teh letih ni namreč vedel, da je potem, ko je obhodil vse tiste smetnjake, prebil več ur v lokalni knjižnici in prebiral finančne časopise. Tako je skozi čas postal pravi borzni mojster, ki je pametno investiral skromno vsoto denarja, ki jo je pridobil iz recikliranja. Poleg tega pa je poleg pločevink ter steklenic imel tudi neverjetnih 124 palic zlata.

Na žalost pa je kot po navadi, po njegovi smrti in razkritju njegovega premoženja njegova razširjena družina želela del tega bogastva.

Vseeno je nauk zgodbe ta, da je potrebno le malo potrpežljivosti, da se dokopljemo do bogastva. Pa naj bo to materialno ali pa naravno. Curt si je v tem primeru z recikliranjem omogočil dostop do milijonov, zakaj si torej svet ne bi mogel opomoči z našo pomočjo in bolj skrbnim ravnanjem?

Ali ste ekološko osveščeni?

Večino raziskav na področju okolju prijaznih sprememb ima podoben zaključek – stvari, ki jih kupujemo in embalaža, ki je del teh stvari, sta največja krivca za današnje globalne probleme.

Veliko več energije se porabi za proizvodnjo teh stvari, kot pa je pokurimo an avtocesti. Proizvodi, ki jih kupimo, papir ter plastika, v katere je določen proizvod zapakiran, skupaj predstavljajo kar 44% vseh emisij. Problem je v tem, da je danes na trgu enostavno preveč ponudbe.

Zato je nujno potrebno reciklirati stvari, saj s tem damo naravi nekaj nazaj. Reciklaža papirja je odličen primer, saj s tem, ko recikliramo vedno več papirja, omogočimo zmanjševanje sekanja gozdov. Reciklaža plastičnih proizvodov zmanjša odvečno plastiko, ki se ponavadi kopiči na smetičih. Reciklaža steklenih izdelov je prav tako koristna, saj v reciklažnih tovarnah ne potrebujejo toliko energije za pretvorbo trdega stekla nazaj v njegovo tekoče stanje. Aluminijasti deli (sem spadajo tudi pločevinke) so odlično reciklažno sredstvo, saj lahko aluminij reciklirajo 100% – to pomeni, da ne zavržejo ničesar, življenska doba aluminija pa se z leti recikliranja ne poslabša.

Seveda je materialov za reciklažo še veliko več, zato si vzemite čas za te stvari. Dobro pa je tudi, da v trgovinah kupite izdelke, ki so narejeni iz recikliranih delov. Ti niso nič slabši od drugih izdelkov … na nek način so celo okolju prijaznejši.

Seveda pa je najboljša obramba pred ekološko onesnaženostjo zmanjšati vsakodnevne nakupe. Dobro presodite, kaj zares potrebujete, in česa ne. V mislih pa imejte tudi naslednje dejstvo – bolje je kupiti zelenjavo in sadje, ki ga sami izberete, kot pa tisto, ki je že v naprej zapakirano v embalažo. Ne pozabite, potrebni so le majhni koraki!