Prijava
V svojih otroških letih in še mnogo pozneje sem se strigalic bala. Verjetno je še koga izmed vas prepričevala kakšna gospa z dobrimi nameni, da so strigalice zelo nevarne, da nam bodo zlezle v uho ter pretrgale bobnič in ne bomo več slišali. To dobronamerno opozorilo, ki sem ga kot otrok večkrat slišala sem še velikokrat imela v mislih in se v velikem krogu izogibala strigalic. Ko sem se končno prebila čez to neresnico pa sem ugotovila, kako je, kot vse živali na tem našem planetu, tudi strigalica za nekaj koristna.
Strigalice so aktivne ponoči, podnevi so bolj dremave in se skrivajo. Med koristne živali jo štejemo, ker so njena priljubljena hrana listne uši in še kakšne druge žuželke. Žal pa ima rada tudi cvetove raznih okrasnih rastlin, zato ji takrat, ko le te napade pravimo, da je škodljivec. V zelenjavnem vrtu strigalica uravnava ravnovesje in skrbi, da listnih uši ni preveč oziroma sploh ni, saj jih pridno poje.
Razmnožujejo se v zimskih mesecih. Vsaka samica odloži okrog 100 jajčec v zemeljske pore. Vse dokler se iz jajčec ne izležejo ličinke jih odrasle strigalice branijo pred plenilci. Iz jajčec se izlegajo februarja in marca. Ličinke so belkasto (skoraj prozorne) do rjavkaste barve. Do podobe odraslih strigalic jih ločijo štiri stopnje. Konec jeseni se odrasle pripravljajo na zimski počitek v zemlji.
Izlegle ličinke še ne lovijo listnih uši, ampak se prehranjujejo tako, da objedajo in vrtajo detelje, krompir, repo in druge poljščine. Povzročena škoda navadno ni bistvena in tudi pri večjem številu ličink strigalic je uporaba kakršnih koli sredstev za zatiranje nesmotrna. Če opazimo večje število ličink strigalice jim raje nastavimo narobe obrnjen cvetlični lonec, katerega napolnimo s suho travo, lepenko, slamo in podobnim. Tako pripravljen cvetlični lonček jim bo čez dan služil za skrivališče, mi pa jih bomo lahko skupaj z lončkom prenesli drugam, kjer jih potrebujemo, da pojedo kakšno listno uš. Na cvetličnih gredicah, loncih in podobnem pa se lotijo mladih listov srobotov, krizantem, dalij, mačeh, nageljnov,…Rastline, ki jih napadejo imajo poškodovane liste in cvetove, ki zaradi žvečenja porjavijo, opazimo pa lahko tudi njihove iztrebke. Ob močnem napadu ostanejo od listov samo še žile. Tudi na sadnih drevesih jih najdemo, najpogosteje na breskvah, marelicah, jablanah in tudi drugih drevesih.
V okrasnem vrtu, kjer nas bo škoda gotovo najbolj motila, saj uničeni cvetovi nam niso v ponos, preprečimo ali omilimo, tako, da postavimo narobe obrnjen cvetlični lonček, kot sem že prej opisala in jih prenesemo na rastline, kjer so listne uši. Gredice, korita in podobno moramo tudi redno pleti, da odstranimo plevel ter odpadlo listje, da jim tako preprečili dnevno skrivanje in zadrževanje v okolici okrasnih rastlin. Ko nas bodo jezile ne smemo pozabiti na koristnost pri boju z listnimi ušmi, katere ulovijo ravno s strahom vzbujajočimi kleščami.
