0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaCvetni prah - bogat vir hranilnih snovi

Cvetni prah – bogat vir hranilnih snovi

MORDA VAS ZANIMA

“Cvetni prah ali pelod je značilen za vsako posamezno cvetočo rastlinsko vrsto in je nekakšen prstni odtis vsake rastline, zaradi česar je edinstven,” je pojasnila Nataša Lilek iz Čebelarske zveze Slovenije. Cvetni prah nastaja v štirih podolgovatih pelodnih vrečkah oziroma prašnicah, ki je spodnji, razširjeni del cvetnega organa prašnika. Ko prašnica dozori se odpre in na prašnikovo površino se sprosti na milijone pelodnih zrnc. Cvetovi rastlin vsebujejo različno število zrnc cvetanega prahu. Tako kot so različne rastline so različna tudi zrnca cvetnega prahu, razlikujejo se po obliki, barvi in velikosti.

- Oglas -

Nataša Lilek pojasnjuje, da je med za čebeljo družino vir energije, cvetni prah pa je za čebeljo družino glavni vir ostalih pomembnih hranil, kot so proteini, minerali, maščobe in ostale substance. Prisotnost teh sestavin dokazuje, da se cvetni prah lahko uporablja tudi v prehrani ljudi. Ker je cvetni prah večinoma mešanica različnih pelodov se le ta razlikuje tudi v vsebnosti hranilnih komponent. Cvetni prah, ki so ga čebele nabirale le na eni vrsti rastline imenujemo monofloren cvetni prah, posledično pa vsebuje konstantno oziroma bolj enakomerno sestavo biološko aktivnih snovi. Po navadi pa večinoma čebelarji pridobivajo mešani cvetni prah, saj takšnega naberejo čebele.

Cvetni prah

Cvetni prah in raziskave

Cvetni prah je v prvi vrsti živilo, se pa strokovnjaki ukvarjajo tudi s proučevanjem cvetnega prahu za uporabo pri določenih bolezenskih stanjih. “Glavne biološko aktivne sestavine cvetnega prahu so flavonoidi in fitosteroli, ki jim pripisujejo antioksidativno, protivnetno in protimikrobno delovanje. Na živalskih študijah so ugotovili tudi, da naj bi uživanje cvetnega prahu vplivalo na izboljšanje stanja pri slabokrvnosti, arteriosklerozi, osteoporozi in celo proti alergijam,” opisuje Nataša Lilek. Cvetni prah se velikokrat uživa v kombinaciji z ostalimi čebeljimi pridelki. Cvetni prah lahko zaužijemo na suho, brez vode, vendar se priporoča preden ga pogoltnemo, da se ga dobro prežveči in pomeša s slino. Še bolj pa priporoča, da ga pred zaužitjem namočimo v kozarec vode, soka, jogurta ali ga zaužijemo v kombinaciji s sadjem: “zrna cvetnega prahu se v tekočini razpustijo in tako postanejo lažje prebavljiva, poleg tega pa se bioaktivne snovi, ki jih cvetni prah vsebuje lažje vsrkajo v krvni obtok.” Dodaja, da naj uživamo cvetni prah, ki je čim bolj svež in primerno hranjen, ter da izvira iz domačega okoliša, sam način uživanja pa je stvar okusa posameznika.

- Oglas -

Cvetni prah so sicer opisovali že Stari Egipčani kot življenje dajajoči prah. V Stari Grčiji so mislili, da so skupki cvetnega prahu, ki jih čebele prinašajo v panj iz voska. “Po trdoti so podobne vosku vendar v resnici gre za čebelji kruh,” je opisal Aristotel v knjigi Historia animalium. Tudi Hipokrat je zaupal zdravilnim lastnostim cvetnega prahu in ga večkrat predpisal svojim pacientom. “Poimenovanje čebelji kruh se je ohranilo mnoga stoletja. Poimenovanje pelod, oziroma pollen, ki je latinsko ime za drobni, fini prah, je prvič uporabil John Ray v knjigi Historia plantarum iz leta 1686,” opisuje Nataša Lilek. Cvetni prah se je začel pogosteje uporabljati v prehrani ljudi šele po drugi svetovni vojni, ko so si čebelarji omislili in izdelali smukalnike za cvetni prah.

Cvetni prah uporabljamo kot prehransko dopolnilo

 

Pridobivanje cvetnega prahu

Čebele prinašajo cvetni prah v koških svojih nožic v panj. Nataša Lilek opisuje, da so aa pridobivanje osmukanca čebelarji izdelali posebne naprave, ki se imenujejo smukalniki. Smukalnik je sestavljen iz drobnih luknjic skozi katere se mora čebela obložena s tovorom cvetnega prahu stlačiti, če želi priti v panj. Pri tlačenju skozi drobne luknjice, se ji cvetni prah osmuka z njenih nožic.

- Oglas -

Cvetni prah pa lahko čebele prinesejo tudi v panj, odložijo v celice satja, ki jih napolnijo do dveh tretjin, ostalo tretjino pa napolnijo z medom in s tem preprečijo kvarjenje cvetnega prahu. “Tako shranjen cvetni prah je nedostopen kisiku, zaradi česar začne fermentirati. Razvijejo se bakterije, ki izločajo mlečno kislino, ta je značilna sestavina tako skladiščenega cvetnega prahu. Takšnemu cvetnemu prahu pravijo čebelarji tudi čebelji kruhek,” opisuje. Iz celic satja ga pridobivamo tako, da ga izkopljemo, zato mu pravimo tudi izkopanec. Cvetni prah izkopanec je bogat z mlečno kislino in vitaminom K. Vsebuje še druge biološko aktivne snovi: aminokisline, vitamine, minerale, v maščobah večkrat nenasičene kisline, ki jih človeški organizem ne more sintetizirati sam in jih mora dobiti s hrano. Hranilna vrednost cvetnega prahu – izkopanca je za čebeljo družino višja od hranilne vrednosti osmukanca. Za večjo hranilno vrednost so najverjetneje odgovorni mikroorganizmi, ki izvirajo iz prebavil čebel ter pripadajo rodu Lactobacillus in Bifidobacterium ki naj bi bili vključeni pri procesu fermentacije cvetnega prahu v celicah satja, zaradi česar prispevajo k povečanju hranilne vrednosti s proizvajanjem vitaminov.

Pri pridelavi in predelavi cvetnega prahu tako osmukanca kot izkopanca morajo čebelarji zagotoviti take pogoje, da cvetni prah ni podvržen fizikalnim, kemijskim ali mikrobiološkim tveganjem onesnaženja,” pravi. Tako kot za med in ostale čebelje pridelke in izdelke iz čebeljih pridelkov morajo čebelarji pri svojem delu upoštevati Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu na načelih sistema HACCP. Le tako se lahko pridela kakovosten in varen pridelek.

NAJNOVEJŠE