Na družbenih omrežjih kroži množica videov: nekdo vzame zrelo figo, jo zakoplje v sadilni lonček z zemljo in čez nekaj tednov požene kup mladih poganjkov mladih figovih rastlin. Je trik legitimen ali samo dobra predstava? Odgovor je nekje vmes. Da, če v zemljo zakopljete zelo zrelo figo, se lahko iz njenega mesa res prebudijo semena. A ni tako preprosto in rezultat ni vedno tak, kot si predstavljamo. Fige se namreč običajno razmnožujejo z oporoki (potaknjenci) ali margotiranjem, ker so semena pogosto genetska loterija in pri marsikateri sorti tudi slabo kaljiva.
Vseeno je “eksperiment z zakopano figo” zanimiv, poučen in če ga izvedete pametno, tudi uporaben. V nadaljevanju lahko preberete natančen postopek, kaj se zgodi pod površjem, kako zagotoviti kalitev, kako izogniti plesni in mušicam, ter – če želite zanesljive rezultate – kako na koncu presedlati na preverjeno metodo s potaknjenci.
Kaj se v resnici zgodi, ko figo zakopljete
Figa je navidezno “plod”, v resnici pa posebna socvetna posoda (syconium), v kateri dozori na stotine drobnih oreškov (to so prava semena). Če polno zrela figova “posoda” pristane v toplem in vlažnem substratu, se zgodi troje:
- Razpad pulpe: mikroorganizmi začnejo razgrajevati sladko meso. To je hrana za zemeljske bakterije in glive.
- Kalilni signal: visoka vlaga in toplota lahko sprožita kalitev delčka semen. V praksi jih vzklije nekaj, včasih nobeno – odvisno od sorte in oprašitve.
- Genetska raznolikost: sejančki niso “kloni” vaše matične fige. Lahko bodo odlični, lahko povsem povprečni. Ploditi začnejo pozneje kot rastline iz potaknjencev (pogosto šele po 3–5 letih).
Če torej eksperiment razumete kot zabaven, poučen in morda kreativen način do unikatnih fig (ne kopije vaše), je to smiselno. Če pa želite hitro in zanesljivo točno isto sorto, preskočite na poglavje o potaknjencih.
Kako izvedemo eksperiment, da res nekaj vzklije
Oprema in priprava
- Lonec 18–25 cm s spodnjimi drenažnimi luknjami
- Mešanica: 50 % kakovostnega substrata za sejančke + 30 % kokosovih vlaken ali listnega komposta + 20 % perlita (zračnost je ključna)
- Zelo zrela, mehka figa (brez znakov gnitja ali alkoholnega vonja)
- Tanka plast kremenčevega peska ali vermikulita za prekrivko
- Prosojna pokrovka ali vrečka za ustvarjanje mini rastlinjaka
Koraki
- Na dno lonca nasujte 2–3 cm drobnega gramoza za drenažo, nato do ¾ napolnite z mešanico.
- Figov “plod” razpolovite in s prsti nežno razprite čez površino (kot sendvič, odprt navzgor). Tako semena dobijo svetlobo in zrak.
- Po površju potresite tanek (5–8 mm) sloj peska ali vermikulita. To zatre plesen in stabilizira vlago.
- Površino rahlo rosite s pršilko, ne zalivajte “na polno”. Substrat mora biti vlažen, ne moker.
- Lonec postavite na svetlo mesto (12–14 ur razpršene svetlobe), 21–26 °C. Prehladno = plesen, prevroče = izsuši semena.
- Čez lonček namestite prosojno pokrovko, a pustite 2–3 zračnike (luknjice), da se ne nabira kondenz.
Nega prvih 4–6 tednov
- Vsak drugi dan pokrov za 10 minut dvignite. Vrh po potrebi nežno megličite.
- Če vidite bel puh (plesen), ga posujte s cimetom (naravni fungistatik) in izboljšajte zračenje.
- Kalčki se lahko pojavijo po 2–5 tednih. Ne obupajte pred šestim.
Presajanje mladih rastlin
Ko imajo kalčki 2–3 prave liste in korenina preplete čisto vrhnji sloj:
- Z zobotrebcem ali ozko lopatico posamično dvignite sadike.
- Presadite v 7–9 cm lončke z rahlo mešanico (substrat + perlit 70:30).
- Zalivanje zmerno; svetloba obilna, brez ostrega opoldanskega sonca.
Najpogostejše težave (in kako jih rešite)
- Sadne mušice: vabo (jabolčni kis + kapljica detergenta) nastavite stran od lončka; površino ohranjajte pokrito s peskom.
- Plesen: preveč vlage in premalo zraka. Zračite dlje, po površini potresite cimet ali tanko plast svežega peska; po potrebi enkraten nežni preliv s čajem kamilice.
- Nič ne kali: možno, da semena niso bila oprašena ali so bila neviabilna. Poskus ponovite z drugo figo ali raje preidite na potaknjence.
Realnost: semena vs. potaknjenci
Če želite identičen klon priljubljene sorte, je najbolj zanesljiva pot razmnoževanje s potaknjenci. To obvlada vsak, pa še hitro je.
“Trdi potaknjenci” (zimska metoda)
- Januar–marec (ali po rezi v mirovanju) odrežite 18–22 cm dolge kose enoletnega lesa, debeline svinčnika.
- Odstranite listne ostanke, spodnji rez naj bo tik pod očesom, zgornji 1 cm nad očesom.
- Spodnji del pomočite v prašek za ukoreninjanje (ni nujno, a pomaga).
- Potaknite v mešanico perlita in šote (1:1), spodnje 2 očesi v substratu.
- Tlačno zalijte, posodo pokrijte z vrečko z nekaj luknjami; 18–22 °C; svetloba.
- Korenine v 4–6 tednih, nato postopno odkrivajte in presadite.
“Zeleni potaknjenci” (pozna pomlad–poletje)
- 10–15 cm vršni poganjek z 2–3 listi; spodnji list odstranite.
- Enaki principi, le pazite na višjo zračno vlago; ukoreninjanje je hitrejše.
Trik za nestrpne: margotiranje z lonček na veji
Če imate grmasto figo, lahko vejo upognete do tal ali pa okoli dela veje privežete lonček napolnjen s substratom (naboden kot ‘zračno margotiranje’ ali ‘zračno grebeničenje’). Vejo rahlo ranite (olupi se droben pas lubja), mesto prekrijte z vlažno šotno mahovino, objemite z loncem/folijo in pustite 6–10 tednov. Korenine najprej nastanejo v “zračnem lončku”, potem vejo odrežete pod koreninami in posadite kot samostojen grm. To je 100-odstotno varen in učinkovit način razmnoževanja fige.
Kaj boste opazili, če vztrajate z “zakopano figo”
- Mikro džungla v loncu: poleg fig pogosto kalijo tudi druge “prišleki” (semena iz komposta, pleveli). Redno odstranjujte ostale.
- Neenakomerno kaljenje: nekaj poganjkov zdaj, nekaj čez še 2–3 tedne. Ne obupajte prehitro.
- Razlike med sejančki: listna oblika, rastna moč, odpornost. Najboljših 1–2 izberite, ostale brez slabe vesti podarite ali kompostirajte.
- Kasnejša plodnost: iz semen odrastejo drevesca, ki lahko potrebujejo več let do prvega pravega ploda – in morda ne bodo identičnega okusa.
Koliko vode, svetlobe in gnojil potrebuje mlada figa
- Svetloba: čim več svetle, posredne svetlobe. Spomladansko/jesensko sonce je ok, poletnega opoldanskega postopno.
- Zalivanje: raje redkeje in temeljito kot pogosto po malem. Fige sovražijo “mokre noge”.
- Gnojenje: 6–8 tednov po presaditvi začnite z blago tekoče organsko prehrano (NPK nizek, recimo 4-3-6), na 2–3 tedne.
Pogosta vprašanja
Ali lahko v loncu zakopljem več fig hkrati?
Lahko, vendar se poveča tveganje za plesen in mušice. Bolje je poskusiti z eno ali dvema in ohranjati površino zračno (pesek/vermikulit).
Kaj pa sorte brez oprašitve?
Velik del pri nas gojenih “navadnih” fig tvori plod brez oprašitve, semena pa so pogosto sterilna ali slabo kaljiva. To je razlog, da ta trik enkrat uspe, drugič ne. Potaknjenci so zato standard.
Kdaj gre mlada figa lahko na prosto?
Ko je koreninski sistem dobro razvit in mine nevarnost pozebe. V celinski Sloveniji po ledenih možeh; na Primorskem prej. Najprej utrjevanje: 7–10 dni postopnega navajanja na veter in sonce.
Preberite še:
- Kako odgnati sadne ali vinske mušice?
- Figov mleček: Naravni eliksir za kožo
- Kako sušiti fige in drugi naravni načini shranjevanja
