Zanimiva uporaba pepela na vrtu in za čiščenje

Lesni pepel – zelo običajna sestavina, ki pa je tudi vsestransko uporabna. Recimo kot čistilo, gnojilo, repelent, topilec ledu, razmaščevalec, za izdelavo mila, kot belilo ipd.

Za začetek: v mislih imamo lesni pepel, torej pepel brez raznih primesi, kot so embalaža, karton, plastika, hrana ipd. – torej pepel, ki je nastal samo iz lesa. Najboljši pepel dobimo sicer iz trdega lesa, saj vsebuje bistveno več hranil.

Pepel

Pepel ima zelo zanimivo sestavo. Vsebuje kar 10–25 % kalcija in 5–15 % kalija, pa še kar nekaj magnezija in fosforja. Je bazičen, zato je pri delu s pepelom, sploh če je prah fin, priporočljivo uporabljati ustrezno zaščito (rokavice, očala, maska za dihala).

Zgodovina pepela je kar dolga. V preteklosti je bil priznan kot dragocena sestavina. Iz pepela so pridobivali pepeliko in kalijev karbonat. Bila so celo obdobja, ko se je pepel načrtno proizvajal. In še zanimivost: patentiran je bil celo postopek izdelave gnojila iz pepela. Kasneje je v ospredje prišla cenejša proizvodnja apna in kalija.

Če imamo zunanji ali notranji kamin, imamo tudi nadzor nad kakovostjo pepela. Tako si lahko zagotovimo kakovosten in čist lesni pepel. Škoda bi ga bilo metati stran, saj ga lahko res koristno uporabimo.

Pepel kot čistilo

Pepel za namene čiščenja presejemo, da dobimo fin prah. Odlično razmaščuje in polira. Fini pepel zmešamo z malo vode, da dobimo pasto, ki jo uporabimo za čiščenje. Lahko pa tudi suh prah nanesemo na vlažno krpo, s katero čistimo. Je najboljše čistilo za čiščenje sajastih steklenih vrat kamina. Prav tako odlično očisti pečico in žare. Uporabimo pa ga lahko tudi za ročno pomivanje posode – odlično namreč odstranjuje maščobo in ostanke hrane.

Recept: polirna pasta iz pepela

  • 20 g finega pepela
  • 15–20 g vode
  • Vode dodamo toliko, da dobimo pastozno zmes, ki jo nato uporabimo za čiščenje in poliranje. Ko dodamo vodo, se mešanica malo segreje.

Pepel na vrtu

Lesni pepel je dragocena sestavina za naše vrtove. Na eni strani ga uporabljamo kot gnojilo, po drugi strani pa odganja nekatere škodljivce.

  • V kompostniku ga uporabimo kot vmesno plast, zato ga razprostremo čez celotno površino. Pomaga ohranjati nevtralno stanje, ki je najboljše okolje za razkroj organskih odpadkov. Z uporabo pepela v kompostnik tudi dodajamo hranila.
  • Pepel ima lastnost, da nase vleče vodo, nad čimer pa polži niso ravno navdušeni. Posujemo ga okoli rastline in jo s tem zaščitimo – vredno poskusiti.
  • Zaradi bogate sestave ga lahko uporabimo kot gnojilo za travo. 1 kg pepela zadostuje za 100 m2. Ker pa je pepel bazičen, ga ni priporočljivo uporabljati na tleh, ki so že dovolj bazična, ker bomo sicer dosegli nasprotni učinek. PH tal se bo namreč preveč zvišal in v tleh se bodo začele kopičiti rastlinam škodljive snovi.
  • Če se navežemo na prejšnjo točko, pa lahko s pepelom dosežemo zmanjšanje kislosti tal. Za to ga potresemo okoli rastlin, grmičevja, drevja, cvetličnih gred ipd. Pol kilograma pepela na leto okoli drevesa bo dovolj. Seveda uporaba pepela ne pride v poštev pri rastlinah, ki imajo sicer rade kisla tla, kot so npr. borovnice in rododendroni.
  • Iz finega pepela lahko ne nazadnje pripravimo tudi prašne kopeli za ptice, ki odlično zatirajo škodljive žuželke.

Maja R. Mihovec

Kliknite na ← → za premikanje

DELI
Ekolina Bodi Eko
Bodi eko je največja slovenska eko skupnost. Izdajamo tudi prvo slovensko eko revijo Bodi eko, na katero se lahko tudi naročite tukaj: Naročite se na revijo Bodi eko