Prijava
Prazniki so za nami in poleg večje količine ostalih odpadkov, bo treba pospraviti tudi odslužene odpadne smrečice. Na ljubljanski mestni občini zato pojasnjujejo, kam odvreči naravne novoletne smrečice, zelo pomembno je namreč, da te končajo v pravem zabojniku.
Kam sodijo odpadne smrečice?
Naravne smrečice, kot pojasnjujejo na MOL, odvržete v zabojnike za biološke odpadke oziroma v zabojnike za zeleni odrez v zbirnih centrih. Umetne smrečice pa v ustrezen zabojnik v zbirnih centrih.
Kje pa odpadne smrečice končajo potem?
V javnem podjetju Snaga pojasnjujejo, da plastične smrečice enako kot druge ločeno zbrane odpadke predajo podjetjem, ki poskrbijo za reciklažo. Iz naravnih smrečic pa nastane kompost.
Vedno manj ljudi se odloča za domače in naravne smrečice
Zavod za gozdove Slovenije je že pred prazniki svetoval, naj ljudje posegajo po naravnih v Sloveniji pridelanih drevescih, ki so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju, upoštevajoč tako način pridelave in prevoz na trg: »Okrasna drevesca so po zakonu o gozdovih posekana gozdna drevesca, namenjena za okras ali praznovanje. Najpogosteje se za okrasna drevesca pridobiva drevesca smreke, redkeje jelke in bore. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov na nalepko. Nadzor nad pridobivanjem okrasnih drevesc vrši gozdarska inšpekcija.«
Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah. V zadnjih letih so se zaradi naravnih ujm v Sloveniji površine gozdov, ki so v fazi pomlajevanja zelo povečale. K temu je veliko prispeval tudi nedavni vetrolom, ki je ponovno poškodoval gozdove v večjem delu Slovenije: »Gozdarji bomo v naslednjih letih usmerjali razvoj teh mladih gozdov k naravnejši drevesni sestavi, kar zagotavlja razvoj stabilnejšega, pred poškodbami po naravnih ujmah in škodljivcih bolj odpornega gozda. Veliko smrečic tako lahko pridobimo tudi ob ukrepih redčenja pregostega mladega gozda na pomlajenih površinah.« Kot dodajajo, pa se ljudje kljub temu vedno manj odločajo za domača okrasna drevesca: »Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno pada. Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc letno izdamo približno 27.000 nalepk, še pred petimi leti pa je bila ta številka za 1/3 višja.«
