V zadnjih dneh naj bi kar nekaj ljudi dobilo malce nenavaden obisk. Pri vratih so jih pričakali uniformirani neznanci, ki so se predstavili kot člani Združenja za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije. Glavni namen obiska je bil zbiranje prostovoljnih prispevkov, ki naj bi bila namenjena pomoči živalim v stiski. Marsikdo bi bil sicer pripravljen darovati za dober namen, vendar pa se obenem hitro pojavi vprašanje, kako bo zbrani denar v resnici porabljen. Zgodba omenjenega združenja je namreč polna nejasnosti, na katere med drugim že kar nekaj časa opozarjajo na portalu Pes moj prijatelj. Lani so o »nadzornikih živali« pripravili tudi obsežnejši prispevek, v katerem so predstavili precej sumljivo delovanje omenjenega združenja.
Zavajajoča uporaba uniform in značk brez pravih pooblastil za ukrepanje
Kot je bilo izpostavljeno v omenjenem prispevku, objavljenem na portalu Pes moj prijatelj, je zgodba »nadzornikov živali« pravzaprav že precej stara. Vse se je namreč začelo z Živalsko policijo, ki je že s svojim imenom poskrbela za precej razburjenja in obtožb o zavajanju ljudi, ki jim darujejo denar. Čeprav so se člani Živalske policije pojavljali v uniformah ter nosili celo značke in izkaznice, nikakor niso imeli enakih pooblastil, kot jih ima sicer policija. Tako pravzaprav niso imeli nikakršne možnosti za ukrepanje v konkretnih primerih zlorabe živali – na primer za izrek globe ipd. V Republiki Sloveniji so namreč zgolj veterinarski inšpektorji tisti, ki imajo pooblastila za ukrepanje, ko gre za mučenje živali.
Društva za zaščito živali običajno ne zbirajo prispevkov po domovih
V društvu Živalska policija je sicer kasneje prišlo do razkola med člani in tudi javnega obračunavanja po družbenih omrežjih. Ena izmed »frakcij« se je kasneje preimenovala v Združenje za nadzor odgovornega lastništva živali Slovenije in nadaljevala z uporabo uniform – obenem pa tudi z zbiranjem prispevkov po domovih. V mnogih društvih za zaščito živali poudarjajo, da je to vse prej kot običajna praksa. Društva se namreč precej pogosteje odločijo za dobrodelne dogodke, licitacije ipd., kar tisti, ki vsaj malce poznajo delovanje podobnih organizacij, večinoma tudi vedo.
»Nadzorniki živali« ne dajejo jasnih odgovorov glede porabe zbranih sredstev
Še bolj kot dejstvo, da »nadzorniki živali« zbirajo prispevke kar po domovih, pa številne moti, da pri porabi teh prispevkov težko govorimo o transparentnosti. Tako tudi tisti, ki so se odločili za darovanje, ne morejo zares slediti porabi tega denarja. Združenje namreč ne objavlja ažurnih informacij o konkretnih zgodbah živali, ki jim pomagajo, kar je sicer navada tovrstnih društev. Tudi na konkretna vprašanja v zvezi s porabo zbranih sredstev, ki so jih med drugim nanje naslovili tudi pri portalu Pes moj prijatelj, »nadzorniki živali« ne odgovarjajo. Obenem pa prav tako ni jasno, ali imajo pri združenju dovoljenja, ki so potrebna za zbiranje prispevkov, določena v Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Previdnost tako ni odveč.