0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeV samo dveh letih so se švicarski ledeniki skrčili za desetino

V samo dveh letih so se švicarski ledeniki skrčili za desetino

MORDA VAS ZANIMA

V Švici opažajo zaskrbljujoče dogajanje, povezano s podnebnimi spremembami. Njihovi ledeniki pospešeno kopnijo, kar je postalo posebno očitno v zadnjih dveh letih. V tem kratkem obdobju so namreč švicarski ledeniki izgubili kar približno 10 odstotkov svojega volumna.

- Oglas -

Izguba ledu v dveh letih primerljiva s predhodnimi izgubami v treh desetletjih

Pospešeno taljenje ledenikov je mogoče zaznati po vsej državi. Posebno hudo je bilo lani. Leta 2022 je namreč v Švici izginilo več ledu kot v kateremkoli drugem letu od začetka spremljanja stanja. Pred nekaj dnevi pa so švicarske organizacije za spremljanje okolja javnost seznanile s tem, da leto 2023 ni prineslo bistvenih sprememb. Švicarski ledeniki se še vedno talijo izjemno hitro. Lani se je njihov volumen zmanjšal za 6 odstotkov, do konca letošnjega septembra pa še za dodatne 4 odstotke.

Za lažjo predstavo o resnosti situacije: v slabih dveh letih se je v švicarskem visokogorju stalilo toliko ledu kot pred tem v obdobju od leta 1960 do leta 1990. Postopno krčenje ledenikov je sicer trend, ki ga v Švici spremljajo že več desetletij, vendar je dogajanje v zadnjih dveh letih presenetilo tudi največje strokovnjake. Nihče namreč ni pričakoval takšnega pospeška.

Malo snega in rekordno visoke temperature

Za pospešeno zmanjševanje volumna ledenikov je kriva kombinacija pomanjkanja snežnih padavin v švicarskih Alpah in nadpovprečno visokih temperatur. Na začetku letošnjega februarja stanje še ni bilo pretirano resno. Nivo snega na nadmorski višini 1000 metrov je bil sicer relativno nizek, vendar primerljiv z leti 2007, 1990 in 1964. V drugi polovici februarja pa se je začela situacija ponovno zaostrovati. Znanstveniki so izmerili rekordno nizko višino snega, ki je dosegla samo 30 odstotkov povprečja v daljšem obdobju spremljanja.

- Oglas -

Švicarske postaje za samodejno merjenje nivoja snega so nato na višini 2000 metrov zabeležile najnižjo raven v zadnjih 25 letih. V nekaterih delih Švice je bilo taljenje ledenikov zabeleženo na nadmorski višini nad 3200 metrov (pred tem so bili ledeniki na tako visoki nadmorski višini relativno stabilni).

Območje ledišča je treba iskati vedno više

Spomladi se je kriza začasno umirila, toda sledil je zelo suh in topel junij. Sneg se je začel tako topiti kar približno mesec dni prej kot običajno. Situacija pa se je nato le še zaostrovala, saj je bilo letošnje poletje najtoplejše poletje v zgodovini merjenja.

Izoterma, ki povezuje točke ledišča, se je v švicarskih gorah prestavila zelo visoko. Za to, da so prišli do območja s temperaturo 0 stopinj Celzija, so se morali meteorologi praktično ves avgust povzpenjati do višine skoraj 5300 metrov. Predhodni rekord je bil postavljen 25. julija lani (povprečna točka ledišča na višini 5184 metrov).

Podobno kot v številnih drugih državah so se med poletjem tudi v Švici spopadali s precej hudimi vročinskimi valovi. Visoko v gorah je sicer poleti zapadlo nekaj snega, vendar bistveno premalo, da bi lahko novozapadli sneg okrepil taleče se ledenike. Poleg tega pa je bil nadpovprečno topel tudi september, zato se je sneg, ki je zapadel poleti, večinoma zelo hitro stalil.

Nekateri ledeniki povsem izginili

Najhitreje se talijo spodnji deli ledenikov, t. i. jeziki, ki se nemalokrat preprosto zlijejo z vodo. Nekateri manjši ledeniki pa so se stalili v celoti. Podoba švicarskega visokogorja se tako močno spreminja. Zaradi dogajanja pa se obenem povečuje nevarnost za plazove oziroma podore.

- Oglas -

Led, ki se je stalil, je sicer ponekod deloma pomagal pri spopadanju s sušo, ki je bila letos precej huda tudi v Švici, toda dolgoročno lahko taljenje ledenikov oteži tudi spopadanje s sušnimi obdobji. Ena izmed funkcij ledenikov je bila namreč tudi ustvarjanje zaloge vode, ki je bila nato na voljo v nujnih primerih.

.

NAJNOVEJŠE