Že vzgajanje enega samega otroka je lahko precejšen izziv. Za mnoge starše se zdi tako nepredstavljivo tisto, kar je uspelo danes 75-letni Lindi Herring iz Združenih držav Amerike. V petdesetih letih, ki jih je preživela kot rejnica, je namreč pri njej zatočišče našlo kar 600 otrok. Za povrh je rodila pet bioloških otrok in uradno posvojila tri.
Težavne življenjske okoliščine otrok so pogosto pustile svoj davek
Otroci, ki so se znašli v rejniškem sistemu, so pogosto prihajali iz razbitih družin, v katerih sta vladala nasilje in zasvojenost. Vse to je seveda povzročilo travme, ki so se odrazile na obnašanju otrok, a Linda Herring ni nikoli obupala nad njimi. Ponudila jim je toplo posteljo, obleke in hrano, predvsem pa veliko ljubezni. Nekateri izmed teh otrok so sicer pri njej bivali le krajši čas – cilj rejniških programov je namreč pomoč biološkim staršem pri vzpostavitvi okolja, ki bi bilo varno za otroke, kadar to ni mogoče, pa se poskušajo najti ljudje, ki bi bili pripravljeni otroka trajno posvojiti.
Pomembno, da so se otroci počutili sprejeti – ne glede na to, kako dolgo so ostali
A kljub temu, da Linda Herring z nekaterimi izmed teh 600 otrok, za katere je skrbela, ni preživela veliko časa, se je navezala na prav vsakega izmed njih. Po njenih besedah naj bi imela vse otroke rada, kot bi bili njeni lastni, biološki otroci. Tako so jo ob vsakem slovesu premagale solze, ne glede na to, kako dolgo je poznala posameznega otroka. O tem, kako močno si je prizadevala za to, da bi imeli otroci pri njej občutek, da so sprejeti, varni in ljubljeni, priča tudi navidezno drobna gesta – po prihodu je poskrbela za to, da je vsakega otroka fotografiral profesionalni fotograf, fotografijo pa je nato obesila na steno v svoji dnevni sobi.
Vrata v svoj dom odprla tudi otrokom z zdravstvenimi težavami
Linda Herring ni bila nikoli »izbirčna« glede tega, koga bo sprejela in koga ne. Medtem ko se mnogi rejniki otepajo otrok, ki imajo zdravstvene težave, je ona v svoj dom sprejela prav vsakega otroka, ki je potreboval pomoč – tudi tiste, ki so potrebovali posebno skrb in nego. Še več: velik delež otrok, za katere je skrbela kot rejnica, so predstavljali prav tisti, ki so imeli določene zdravstvene omejitve. Očitno so tudi otroci, ki so bivali pri njej, prepoznali in cenili njeno veliko srce, saj z večino izmed njih ohranja stike še danes. Tako še vedno prejema njihova pisma in fotografije, poleg tega pa jo ti otroci, ki so danes seveda že odrasli, pogosto obiskujejo.
Otroci zdaj prevzemajo štafetno palico
Odločitev, da zaključi svojo pot kot rejnica, za Lindo Herring ni bila lahka. Navsezadnje je to nekaj, kar je počela velik del svojega življenja. Vendar pa so jo na koncu zdravstvene težave prisilile, da zaključi to poglavje. A kot vse kaže, bo imela kar nekaj naslednikov, ki jih je navdihnila s svojim vzgledom. Kar štirje izmed njenih bioloških otrok so se namreč prav tako odločili, da postanejo rejniki. Trije pa so obenem tudi posvojili otroke. Čeprav je bila za Lindo Herring odločitev, da se poslovi od vloge rejnice, vse prej kot preprosta, pa je po drugi strani odgovor na vprašanje o tem, zakaj se je sploh odločila za to pot, zelo enostaven. Edini povod za to, da je izbrala pot, ki jo je izbrala, je bila namreč po njenih besedah ljubezen.