Svetlobna terapija za boljše razpoloženje

    Podatki kažejo, da za sezonsko motnjo razpoloženja trpi kar 20 odstotkov Evropejcev. Na splošno v zimskem času veliko ljudi toži zaradi upada energije ter povečane potrebe po spanju. V 70-ih letih prejšnjega stoletja so raziskovalci ameriškega Nacionalnega inštituta za duševno zdravje  dokazali povezavo med zimsko depresijo in pomanjkanjem svetlobe. Takrat so razvili obliko zdravljenja, pri kateri bolnik vsako jutro sedi pred svetlobno ploščo, ki oddaja svetlobo, ki je blizu spektru sončne svetlobe. Ameriška psihiatrična združenja so leta 2005 svetlobno terapijo priznala kot primarno obliko zdravljenja sezonske motnje razpoloženja. Številne klinične študije so namreč pokazale, da je tovrstno zdravljenje primerljivo s tistim z zdravljenjem z antidepresivi.

    Sezonska motnja razpoloženja

    Sezonsko motnjo razpoloženja povzroča predvsem pomanjkanje dnevne svetlobe in s tem vitamina D. Zaradi pomanjkanja svetlobe se poruši naš bioritem, prav tako pa to povzroči tudi težave s sproščanjem serotonina, hormona sreče, ki med drugim skrbi prav za uravnavanje našega razpoloženja. Simptomi sezonske motnje razpoloženja so zelo podobni tistim pri depresiji, zato med obema težko ločimo.

    Sezonska motnja razpoloženja se sicer pojavi v točno določenem času leta, njeni simptomi pa navadno izzvenijo, ko pride do menjave letnih časov. Za sezonsko motnjo lahko zboli čisto vsak, vendar se pogosteje pojavi na območjih, kjer so dnevi pozimi zelo kratki ali pa med letom prihaja do velikih sprememb v količini dnevne svetlobe. Sezonska motnja razpoloženja naj bi bila najpogostejša v severno ležečih deželah, kot so Kanada, Aljaska, skandinavske države, … Na Aljaski naj bi za sezonsko motnjo razpoloženja kdaj v življenju zbolelo kar 10 odstotkov prebivalcev.

    Če med sabo primerjamo spola, je sezonska motnja razpoloženja pogostejša med ženskami. Najbolj so na udaru ljudje med 15. in 55. letom, s starostjo pa se tveganje zmanjšuje.

    PREBERITE TUDI:  Zakisanost telesa povzroča raka: kako hitro obnoviti ravnovesje?

    Svetlobna terapija

    Kako deluje svetlobna terapija?

    Zaradi pomanjkanje naravne svetlobe pride v našem organizmu do neravnovesja. Ko smo izpostavljeni umetnemu svetlobnemu viru, pa ta v pravem trenutku sproži sproščanje ustreznih hormonov in tako organizmu pomaga, da spet vzpostavi želeno ravnovesje.

    Kot smo že omenili, se svetlobna terapija odlično obnese pri zdravljenju sezonske motnje razpoloženja, za katero trpi vsak deseti moški oziroma kar vsaka peta ženska. Svetlobna terapija pomaga tudi pri različnih težavah s spanjem, ki so povezane z motnjami ritma dneva in noči. V pomoč je tudi pri blažji obliki depresije, kronični utrujenosti, različnih razpoloženjskih motnjah in stresu.

    S svetlobno terapijo si lahko pomagajo tudi tisti, ki imajo težave zaradi časovne razlike po potovanju, pa tudi tisti, ki opravljajo izmensko delo oziroma tisti,  ki delajo v prostorih brez dnevne svetlobe (različni trgovski centri, skladišča, pisarne brez oken …).

    Tveganja

    Svetlobna terapija je načeloma varna. Če se že pojavijo kakšni stranski učinki, so ti navadno zelo blagi in hitro izzvenijo. Lahko se na primer pojavijo utrujenost v očeh, glavobol, slabost, razdražljivost, pri bolnikih z bipolarno motnjo razpoloženja pa tudi manija, evforija, hiperaktivnost ali nemir.

    V primeru različnih stranskih učinkov lahko tudi začasno prekinete s terapijo, spremenite čas izvajanja terapije ali pa ste bolj oddaljeni od vira svetlobe. Za nasvet oziroma mnenje se seveda obrnite na svojega zdravnika.

    Ne glede na vse se je treba pred začetkom svetlobne terapije vedno posvetovati z zdravnikom, ki bo presodil, ali je ta oblika terapije primerna za vas.

    Prav tako je pomembno poudariti, da pri številnih primerih razpoloženjskih motenj veliko pomaga že, če se začnemo dovolj gibati – predvsem koristno je gibanje na svežem zraku. Telesna dejavnost pozitivno vpliva na naše razpoloženje, nas poživi in napolni z obilico nove življenjske energije. Prav tako k boljšem razpoloženju pripomore tudi ustrezna prehrana, ki naj temelji predvsem na sezonskem sadju in zelenjavi, zdravih maščobah, kakovostnih beljakovinah in kompleksnih ogljikovih hidratih.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte