Prijava
Psihično stanje nosečnice lahko močno vpliva na otrok razvoj – ne samo na razvoj v maternici, ampak tudi na poznejši napredek. Kronični stres, anksioznost in depresija so lahko med drugim krivi za upočasnjen kognitivni razvoj. Raziskovalci, ki so o svojih izsledkih pred nedavnim poročali v znanstveni reviji JAMA Network Open, so ugotovili, da so lahko resnejše težave s stresom med nosečnostjo krive za oviran razvoj ključnih delov plodovih možganov. Posledično pa se poveča verjetnost za zaostanke v kognitivnem razvoju pri 18 mesecih starosti.
Dolgoročni vplivi stresa med nosečnostjo na otrokov razvoj slabo raziskani
Raziskovalci so spremljali 97 žensk in njihovih otrok. Gre za prvo študijo, ki je osvetlila povezavo med spremembami možganov pri plodu, ki so posledica kroničnega stresa in sorodnih težav med nosečnostjo, in dolgoročnimi posledicami, ko gre za otrokov kognitivni razvoj. Ženske so bile spremljanje že med nosečnostjo. Tako so lahko raziskovalci pri tistih ženskah, ki so imele veliko težav s stresom, že v maternici opazili nenavadne spremembe, povezane z razvojem plodovih možganov …
Med drugim so bile očitne spremembe volumna levega dela hipokampusa, kar bi lahko pojasnilo poznejša odstopanja pri kognitivnem oziroma nevrološkem razvoju, opažena po otrokovem rojstvu. Tovrstna odstopanja so lahko med drugim kriva za izrazitejše socialno-emocionalne težave pri malčki. Otroci, katerih matere so se med nosečnostjo spopadale s kroničnim stresom, anksioznostjo ali depresijo, imajo pogosto težave pri vzpostavljanju vezi z drugimi ljudmi, kar velja tudi za vez med otrokom in materjo. Raziskovalci opozarjajo, da bodo za potrditev izsledkov potrebne večje študije oziroma študije z večjim številom preučevanih oseb. Obenem pa bo treba preučiti vpliv duševnih težav med nosečnostjo na različne možganske regije.
Ustrezna psihološka podpora med nosečnostjo pomembna tako za nosečnico kot za plod
Izsledki raziskave implicirajo, da je izjemno pomembno, da znajo zdravstveni delavci hitro prepoznati nosečnice, ki so se znašle v resnejši psihični stiski, in jim nuditi ustrezno podporo. To je pomembno tako za nosečnico kot za plod oziroma otroka. Tako bi bilo mogoče med drugim ugotoviti, pri katerih otrocih je tveganje za nevrorazvojne motnje še posebej visoko. Posledično pa bi bili možni zgodnji ukrepi za ublažitev težav.
S kroničnim stresom naj bi se spopadala vsaka četrta nosečnica
Stres med nosečnostjo je zelo pogosta težava. Z njo naj bi se spopadalo približno 25 odstotkov vseh nosečnic, pri čemer so lahko v številnih primerih težave zelo hude. Raziskovalci so se tokrat omejili na obdobje prvih 18 mesecih otrokovega življenja, vendar je mogoče domnevati, da se odstopanja, ki so najverjetneje povezana z dogajanjem v maternici, nato še poglabljajo. Ženske, ki so sodelovale v raziskavi, sicer niso imele posebnih zdravstvenih težav.
Tovrstne raziskave zahtevajo uporabo kompleksnega nabora metod
Preučevanje razvoja plodovih možganov v maternici je lahko precej zahtevno, tako zaradi premikanja ploda kot zaradi določenih omejitev, povezanih s tehnologijo, ki je trenutno na voljo za tovrstne raziskave. Za ocenjevanje stopnje stresa oziroma simptomov anksioznosti in depresije med nosečnostjo so bili uporabljeni standardizirani vprašalniki. Volumen plodovih možganov se je nato meril s pomočjo tridimenzionalnih podob, nastalih na podlagi slik, posnetih z magnetno resonanco. Raziskovalci so med drugim spremljali tudi količino kreatina in holina v plodovih možganih, in sicer s pomočjo protonske magnetnoresonančne spektroskopije. Tako kreatin kot holin spadata med najpomembnejše snovi za zdrav razvoj otrokovih možganov. Za oceno otrokovega kognitivnega oziroma nevrološkega razvoja pri 18 mesecih pa so bile uporabljene standardizirane lestvice.
Preberite tudi: Katere športe izbrati v času nosečnosti?
