Spuščajo na tisoče komarjev

    Komarji so nadležni, ne maramo jih in pobijamo. Mažemo se z različnimi pripravki, da nas ne bi pikali, prižigamo sveče, na okenske police dajemo komarnike. Komarniki so predvsem na obali in na Goriškem postali že obvezna opreme hiše, prav zaradi tigrastih komarjev, ki napadajo tudi podnevi. V nekaterih krajih po svetu, pa jih prav v tem trenutku množično spuščajo v okolico in upajo na to, da bi se čim bolj razmnožili. Težko verjamete?

    Brazilski raziskovalci so v Riu de Janeiru spustili na tisoče komarjev, ki so okuženi z bakterijo, ki zavira dengo mrzlico. Upajo namreč, da bodo ti komarji kmalu prevladali ostale komarje in bo tako te bolezni manj. Akcija je le del večjega in širšega programa za zajezitev te bolezni, ki poteka tudi v Avstraliji, Vietnamu in Indoneziji. Bakterija, s katero so okužili komarje, je znotrajcelična in z njo se ljudje ne morejo okužiti, pravijo strokovnjaki. S projektom so sicer začeli že leta 2012, saj so morali opraviti veliko analiz in raziskav s komarji in z bakterijo. Raziskovalci so redno obiskovali štiri ulice v Riu, kjer so analizirali komarje, ki so se ujeli v pasti. Zdaj, ko so začeli z izpuščanjem, bodo to ponavljali vsak mesec. Vsakič bodo izpustili približno deset tisoč komarjev in to na različnih območjih Ria.

    komarji

    Bakterijo so sicer odkrili že veliko let nazaj, a so se jo bali razmnožiti v komarjih, da ne bi okužila še živali in ljudi. Raziskovalci so med raziskavami dovolili, da komarji pijejo kri kar iz njihovih rok. Bakterija deluje na nek način kot cepivo za komarje, ki so prenašalci mrzlice. Poleg tega se ta dobra bakterija prenaša tudi iz roda v rod. V Avstraliji so že pred časom uspešno začeli z izpuščanjem teh komarjev in njihova količina je bila večja od ostalih že v desetih tednih.

    PREBERITE TUDI:  Pravljica miru, kjer otroke šolajo doma in živijo v sožitju z naravo

    Nevarna dengo mrzlica

    Nevarna dengo mrzlica pa je s prihodom tigrastega komarja postala pogostejša tudi na Hrvaškem. Podnebne razmere so se namreč tako spremenile, da se je trigrasti komar od leta 1997 razširil v že 15 južnoevropskih držav. Tigrasti komar je invazivec in iztreblja obstoječe vrste komarjev ter se tako še lažje hitro širi. “Za razmnoževanje potrebuje le majhne količine stoječe vode. Najbolj pogosti omejujoči dejavniki, ki vplivajo na njegovo razširjenost, so temperatura, dolžina dneva, vlažnost zraka in količina padavin. Naselitev v zmerno toplem klimatskem pasu jim je med drugim omogočil tudi razvoj dormantnih jajčec, odpornih na izsuševanje in nizke temperature,” pravijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Koper.

    Poleg tega je zelo nadležen, saj ne pika le zvečer ampak je dejaven čez cel dan. Povzroči pa lahko velike srbeče otekline. Ponavadi se en komar ne zadovolji le z enim pikom, pač pa nam jih zadane kar veliko. S simulacijo trendov podnebnih sprememb v Evropi, so v Liverpoolu ugotovili, da se bodo verjetno do leta 2030 naselili tudi po celotni severni Evropi iz južne pa jih bo bolj sušno podnebje pregnalo. V Španiji so denimo že opazili težnjo po selitvi na severnejša območja. In prav ta tigrasti komar povzroča tudi Dengo mrzlico, ki je že leta 2010 postala redna bolezen na Hrvaškem. Mrzlica je zelo nevarna, saj lahko privede tudi do smrti. Dengo mrzlica je sicer virusna tropska bolezen in je ponekod že bolj razširjena od malarije. Včasih se z njo okužimo in niti ne vemo, da jo imamo. Včasih imamo le blažje znake, s takšno milejšo obliko se po nekaterih ocenah okuži okoli sto milijonov ljudi na leto. S hujšo obliko bolezni pa se okuži kar četrtina milijona, od tega jih kar 25 tisoč umre.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte