Sporazum o svetovnih oceanih: Zgodovinski dogovor, dosežen po desetletju pogovorov

Svetovni voditelji so po 10 letih pogajanj dosegle zgodovinski dogovor o zaščiti svetovnih oceanov.

Cilj pogodbe o odprtem morju je do leta 2030 uvrstiti 30 % morij v zavarovana območja, s ciljem, da bi zaščitili in obnovili morsko naravo.

Dogovor so dosegli v soboto 4. marca 2023 zvečer po 38 urah pogovorov na sedežu ZN v New Yorku. Pogajanja so trajala celo desetletje predvsem zaradi nesoglasij glede financiranja in ribolovnih pravic.

40 let od zadnjega sporazuma

Zadnji mednarodni sporazum o zaščiti oceanov je bil podpisan pred 40 leti leta 1982 – Konvencija ZN o pomorskem pravu. Ta sporazum je vzpostavil območje, imenovano odprto morje – mednarodne vode, kjer imajo vse države pravico do ribolova, plovbe in raziskovanja – vendar je zaščitenih le 1,2 % teh voda.

Morsko življenje zunaj teh zaščitenih območij je ogroženo zaradi podnebnih sprememb, prekomernega ribolova in ladijskega prometa. V najnovejši oceni svetovnih morskih vrst je bilo po podatkih Mednarodne zveze za ohranjanje narave (IUCN) ugotovljeno, da jim skoraj 10 % grozi izumrtje.

Kontrola na ribolovom, ladijskim prometom ter rudarjenjem

Ta nova zaščitena območja, vzpostavljena v pogodbi, bodo omejila obseg ribolova, ladijskih poti in raziskovalnih dejavnosti, kot je globokomorsko rudarjenje – ko se minerali črpajo iz morskega dna 200 m ali več pod površjem.

Okoljevarstvene skupine so bile zaskrbljene, da bi rudarski procesi lahko motili območja za razmnoževanje živali, povzročili onesnaženje s hrupom in bili strupeni za morsko življenje.

Mednarodna agencija za morsko dno, ki nadzira izdajanje dovoljenj, je za BBC povedala, da bo v prihodnje “vsa prihodnja dejavnost na globokem morskem dnu predmet strogih okoljskih predpisov in nadzora, da se zagotovi, da se izvajajo trajnostno in odgovorno”.

Laura Meller, aktivistka za oceane za Greenpeace Nordic, je pohvalila države, ker so “opustile razlike in sprejele pogodbo, ki nam bo omogočila zaščititi oceane, zgraditi našo odpornost na podnebne spremembe ter zaščititi življenja in preživetje milijard ljudi”. “To je zgodovinski dan za ohranjanje in znak, da lahko v razdeljenem svetu varovanje narave in ljudi zmaga nad geopolitiko,” je dodala.

Države se bodo morale sicer znova sestati in uradno sprejeti sporazum, nato pa jih čaka še veliko dela, preden se bi lahko začel izvajati v praksi.