Avgust je mesec, ko bi vrt moral žareti v barvah in ponujati obilje. Toda realnost je pogosto drugačna. Pojavijo se nenadne, močne nevihte. Z nalivi, vetrom, včasih celo s točo. In potem, ko se vse umiri, ostane le tišina in prizorišče razočaranja: polomljene veje, poležane rastline, še nezreli paradižniki na tleh …
Čeprav je pogled na uničen vrt lahko precej neprijeten, ni vse izgubljeno. Z nekaj hitrimi, a premišljenimi ukrepi lahko marsikaj rešimo – ali vsaj preprečimo nadaljnjo škodo. Kaj narediti takoj po nevihti, kako obrezati poškodovana drevesa in kako pomagati zelenjavi, da si opomore?
Najprej varnost
Ko se nevihte umirijo, nas pogosto žene želja, da takoj stečemo na vrt. A najprej – preverite, ali je varno.
- Če so padla drevesa blizu električnih vodov, ne pristopajte, pokličite pristojne službe.
- Previdno stopajte, da ne poškodujete še več rastlin.
- Če je zemlja razmočena, počakajte nekaj ur, da se malce osuši – s tem preprečite dodatno gaženje.
Ko se prepričate, da ni nevarnosti, začnite s pregledom škode.
Odstranite polomljene veje
Najprej se lotite dreves in grmovnic. Odlomljene ali natrgane veje lahko pomenijo vhodna mesta za bolezni, zato je ključno, da jih ustrezno odstranimo.
Kako ukrepati:
- Veje, ki visijo ali se dotikajo tal, odrežite pri osnovi.
- Če je veja natrgana, jo odrežite pod mestom poškodbe, na točki, kjer se začne zdravo tkivo.
- Uporabite oster in čist rezalni pripomoček (žaga, obrezovalnik).
- Rezi naj bodo gladki – nazobčani robovi se slabše celijo.
- Po potrebi uporabite naravni zaščitni premaz (npr. glineno pasto ali oglje v prahu).
Ne delajte več škode, kot je nujno. Če veja ni močno poškodovana in ni v nevarnosti, da bi padla, jo lahko tudi pustite do jeseni.
Paradižnik, paprika, fižol – kako rešiti zelenjavo
Zelenjava je pogosto med najbolj prizadetimi po nevihti. Zlasti vrste z občutljivimi stebli – paradižniki, fižol, paprika, bučke.
Če jih ne rešimo hitro, lahko začnejo gniti ali propadati.
Ukrepajte tako:
- Zlomljena stebla odrežite čisto pri tleh ali nad prvim zdravim členkom.
- Občutljive plodove (npr. popokane paradižnike) takoj oberite – še vedno jih lahko porabite, a ne bodo več rasli.
- Rastline, ki jih je prevrnilo, ponovno utrdite – privežite jih na opore.
- Če so listi zmečkani ali strgani, jih odstranite. To rastlini zmanjša stres.
- Površino okoli poškodovanih rastlin posujte z ogljem ali pepelom – naravni antiseptik, ki preprečuje razvoj glivic.
V naslednjih dneh opazujte rastline – nekatere se neverjetno hitro poberejo, druge pa bodo potrebovale več nege.
Toča
Toča zna narediti največ škode. Včasih so listi dobesedno preluknjani, plodovi zdrobljeni, stebla poškodovana.
Prvi instinkt je pogosto, da vse poberemo in zavržemo. A to ni vedno potrebno.
Po toči:
- Odstranite močno poškodovane rastline, zlasti če kažejo znake gnitja.
- Rahlo poškodovane liste pustite – še vedno opravljajo fotosintezo.
- Zeleni paradižniki s poškodbami naj dozorijo v senci ali notranjosti.
- Gredice poškropite s presličinim čajem ali česnovim pripravkom – deluje protiglivično in krepi rastline.
- Če je zemlja zbita od naliva, jo previdno rahljajte, ne da bi poškodovali korenine.
Zelišča in občutljive rastline – presaditi ali pustiti?
Bazilika, peteršilj, koriander, solate, mlade sadike… Te rastline po nevihti pogosto izgledajo kot sprane cunje.
A videz včasih vara.
Kaj storiti:
- Če je rastlina izruvana, a ima korenine še cele, jo takoj posadite nazaj in zalijte.
- Poškodovane liste odrežite – rastlina bo lažje usmerila energijo v obnovo.
- Zelišča, ki jih je polomilo ali zlomilo, nadzemno porežite – pogosto se lepo obrastejo.
- Gredice zasenčite za dan ali dva, da zmanjšate stres.
In če se kakšna rastlina vseeno ne pobere – tudi to je del vrtnarjenja.
Odpadlo listje in veje – uporabiti ali odstraniti?
Po nevihti je vrt pogosto posut z listjem, vejicami, plodovi. Ne hitite vsega pograbiti in vreči stran – marsikaj se še lahko uporabi koristno.
Možnosti uporabe:
- Listje in drobne vejice kompostirajte – bogat vir ogljika za kompostni kup.
- Veje srednje velikosti narežite in uporabite kot zastirko ali oporo.
- Sadje, ki je padlo z drevesa, pobrskajte – če ni poškodovano, ga uporabite za marmelado, kompot, kis.
A pozor: če je plod gnilo ali napadeno, ga odstranite – v kompost le zdravi deli.
Poškodovana drevesa – ukrepajte premišljeno
Če imate na vrtu sadna ali okrasna drevesa, ki jih je nevihte poškodovala, velja pristopiti bolj premišljeno.
Kako postopati:
- Najprej ocenite škodo. Če je poškodovana glavna veja ali deblo, se posvetujte z arboristom.
- Manjše poškodbe sanirajte takoj – čist rez, brez cefranja.
- Ne mažite vsakega reza s sredstvi – uporabite jih le pri večjih ranah.
- Ne pozabite na oporo – če je koreninska gruda poškodovana, drevo utrdite s koli.
- Jeseni bo morda čas za večjo sanacijo ali rez – a avgusta raje čim manj režete, ker so rastline pod stresom.
Preventiva za prihodnje nevihte
Ne moremo preprečiti vremena. Lahko pa zmanjšamo škodo, če razmišljamo naprej. Nekaj preprostih prilagoditev lahko pomeni razliko med propadom in hitro obnovo vrta.
Kaj pomaga:
- Dobre opore za paradižnik in fižol – stabilne, globoko vkopane.
- Zastirka iz slame ali trave – ublaži udarce toče, ohranja vlago.
- Nizke tunele ali mreže – za zaščito občutljivih gred (solate, zelišča).
- Gosto sajenje zračnih vrst – vetrovna pregrada za občutljivejše rastline.
- Redno odstranjevanje suhih vej na drevesih – prepreči lomljenje.
Preberite tudi:
- Kako rešiti zelene paradižnike, ki odpadejo s stebel? To je preizkušen trik za zorenje
- Kako pravilno postaviti oporo za paradižni
- To se zgodi s paradižniki po obilnem deževju in kako jih rešiti?
