Prijava
Pred nedavnim, natančneje 22. aprila, na svetovni dan Zemlje, so po vsem svetu potekali shodi znanstvenikov, ki so opozarjali na vse večjo zapostavljenost znanosti v sodobnih družbah. Zaradi specifične politične situacije, ki je povezana predvsem s stališči novega ameriškega predsednika, je bil shod v Washingtonu še posebej medijsko izpostavljen. Ameriški znanstveniki pa so bili obenem med tistimi, ki so kot eno največjih težav navedli okoljsko problematiko. Trump in njegovi privrženci namreč vse pogosteje omenjajo »alternativna dejstva« in poskušajo zanikati znanstvena dognanja glede ogroženosti našega planeta, čemur številni znanstveniki ostro nasprotujejo.
Ogorčenje nad Trumpovo izjavo, da so podnebne spremembe potegavščina
Mnogi znanstveniki, ki so se zbrali na ameriškem shodu, so bili zelo odkrito naperjeni predvsem proti Trumpu in njegovi politiki. Trenutni ameriški predsednik je namreč med drugim znan tudi po svojih zelo kontroverznih izjavah glede okoljske problematike. Ena izmed njegovih najbolj spornih izjav je zagotovo ta, da so podatki glede podnebnih sprememb zgolj prevara. Donald Trump je bil na kratko opažen na shodu, vendar se je enostavno sprehodil mimo nekaterih protestnikov in nadaljeval s svojim dnevom, ne da bi namenil kakršno koli pozornost zahtevam in opozorilom znanstvenikom. Udeleženci shoda so bili sicer opremljeni s številnimi transparenti, na katerih je bilo mogoče med drugim zaznati sporočila o tem, da se mora zanikanje dejstva, da Zemlja »umira«, nemudoma ustaviti.
Omejevanje sredstev in možnosti za mednarodno sodelovanje znanstvenikov
Eden glavnih namenov shoda je bil opozoriti, da morajo biti podatki transparentni in da se mora upoštevati dejansko stanje okolja. Znanstveniki menijo, da je znanost namenjena vsem ljudem in izboljšanju naše skupne kvalitete življenja. Govorjenje o »alternativnih dejstvih« naj bi takšno vlogo znanosti v družbi močno oteževalo in oviralo znanstveni napredek. Številni udeleženci so sicer poudarjali, da shod ni namenjen zgolj nasprotovanju Trumpu, čeprav ta predstavlja velik del problema, med drugim tudi z načrtovanim omejevanjem sredstev za znanstvene raziskave in omejitvami potovanj ljudi, kar onemogoča tudi prosto izmenjevanje znanstvenih izsledkov in ovira sodelovanja med znanstveniki iz različnih držav. Tudi Denis Hayes, pobudnik ideje o svetovnem dnevu Zemlje, v okviru katerega je prvič organiziral dogodke že davnega leta 1970, spada med glasne nasprotnike Donalda Trumpa. Hayes je ob letošnjem shodu povedal, da Združene države Amerike še nikoli niso imele predsednika, ki ne bi imel niti osnovne kredibilnosti prav na nobenem področju. Po njegovem mnenju pa je Trump obenem tudi prvi predsednik ZDA, ki je povsem indiferenten glede ločnice med dejstvi in fikcijo.
Znanstveniki so se zbrali v približno 500 mestih, tudi v Ljubljani
Shodi znanstvenikov so sicer potekali po vsem svetu. Po nekaterih podatkih naj bi se znanstveniki zbrali v več kot 500 različnih mestih. Glavna sporočila shodov so bila, da je znanost danes premalo spoštovana. Zaradi zahteve po »uravnoteženosti mnenj« se izjave strokovnjakov za določeno področje in popolnih laikov pogosto predstavljajo kot povsem enakovredne, kar je lahko tako na kratki kot dolgi rok zelo problematično za družbo. Brisanje ločnice med znanstvenimi dognanji in povsem neargumentiranimi stališči posameznikov predstavlja precejšnjo nevarnost, omenjeno stanje pa predstavlja tudi idealen teren za politične manipulacije javnosti. Zelo zaskrbljeni so bili tudi avstralski znanstveniki, in sicer predvsem zaradi političnih napadov na znanost, ki jih izvaja trenutna konservativna vlada. Slovenski shod je potekal že 19. aprila. Na njem se je zbralo približno 500 znanstvenikov, ki so izrazili predvsem zaskrbljenost zaradi pomanjkanja sredstev za znanstvene raziskave, ki naj bi se v bližnji prihodnosti še dodatno zmanjšala.
