Segrevanje morja je vsako leto bolj izrazito

Morska biološka postaja Piran (Nacionalni inštitut za biologijo), je institucija, kjer ustvarjajo vrhunsko znanje na področju morskih znanosti, sodelujejo z drugimi inštitucijami, izobražujejo mlade ter s promocijo skrbijo za večjo ozaveščenost o pomembnosti morja. Dr. Patricija Mozetič, vodja Morske biološke postaje Piran, pravi, da so najbolj ponosni na to, kako so skozi leta rasli, širili raziskovalna področja ter ohranjali stik s svetom v raziskavah morja. »Najbolj pomembno pa se mi zdi to znanje prenesti na mlajše rodove in jim vzbuditi željo po raziskovanju tistega, kar se skriva pod gladino morja, ko ga ne gledamo več le kot obiskovalci plaž v poletnem času,« pravi.

Kakšno je vaše poslanstvo?

Naše glavno poslanstvo je ustvarjati vrhunsko znanje na področju morskih znanosti za razumevanje procesov in sprememb v morju. Poleg tega nudimo strokovne podlage za upravljanje morskega in obalnega prostora v luči trajnostnega razvoja. Pomembno poslanstvo je tudi izobraževanje mlajših generacij v programu mladih raziskovalcev in v študijskih programih na vseh slovenskih univerzah. Skozi najrazličnejše oblike promocije skrbimo za večjo ozaveščenost o pomembnosti morja in njegovega varovanja vseh generacij – od najmlajših v vrtcih do upokojencev.

Kako bi opisali trenutno stanje v slovenskem morju? Ali onesnaževanje močno vpliva na morsko življenje in kakovost morja v splošnem?

Na to vprašanje lahko odgovorimo z več vidikov, in sicer na podlagi ocene ekološkega stanja, torej stanja bioloških združb v vodi in na morskem dnu, ocene kemičnega stanja, torej onesnaženosti z onesnažili (kovine, organska onesnažila) ter bakteriološkega stanja v kopalnih vodah, pojavljanja strupenih vrst mikroalg, ki se kopičijo v školjkah in morski hrani, ki jo konzumiramo ljudje.

Če se dotaknem prvega, ki obsega biološke skupine, kot so fitoplankton, morska vegetacija (morske trave in makroalge) ter živali na morskem dnu, potem bi lahko naše morje na lestvici od 1 do 5 ocenili s plus 4. Večina obalnega morja oziroma  razmer v obalnem morju podpira dobro razvite biološke združbe z veliko biodiverziteto, kjer po večini ne izstopajo oportune vrste, ki bi se močno razširile ali povečale številčnost in izpodrinile druge. To se kvečjemu dogaja na lokalno omejenih območjih, kjer še lahko prihaja do izpusta neočiščenih odplak, tam, kjer je morsko dno spremenjeno ali pa je povečana vsebnost delcev, ki poslabša svetlobne razmere za rast vegetacije in fitoplanktona.

PREBERITE TUDI

Vročina in suša: popolna kombinacija za pepelasto plesen na vrtu – kaj lahko storite?

Kako torej stojimo glede mikrobiološke kakovosti?

Zadnje objavljeno poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pravi, da so bile kopalne vode vzdolž slovenske obale leta 2016 razvrščene kot odlične glede mikrobiološke kakovosti.

Kaj pa kemično onesnaževanje?

Pri kemičnem onesnaženju je treba poudariti, da je ARSO, ki vodi monitoring ekološkega in kemičnega stanja površinskih voda, v zadnjem poročilu za obdobje od 2009 do 2013 obarval slovensko morje v rdeče, torej slabo, ker je ena izmed merjenih kemikalij presegala dovoljeno mejo, medtem ko so bile koncentracije ostalih merjenih onesnažil, kot so kovine in posebna onesnaževala znotraj dovoljenih meja. Prav tako je stanje morja v povprečju zelo dobro, kar se tiče obremenjenosti s hranilnimi snovmi (soli dušika in fosforja), ki lahko povzročijo prekomerno rast fitoplanktona ter makroalg na morskem dnu (npr. morska solata). Temu pojavu pravimo evtrofikacija, a je ta proces v zadnjih letih v upadu.

Katera kemikalija natančno?

Takrat so bile za to krive tributilkositrove spojine ali TBT, ki jih najdemo v premazih za čolne in ladje, a so že nekaj let prepovedane.

Kako se TBT torej znajde v slovenskem morju?

Očitno ga je še vedno mogoče kje dobiti … Po informacijah, ki jih imamo, naj bi bilona srečo v zadnjih letih mogoče zaznati  upadanje koncentracij TBT v morju. njegove uporabe.

Kako pa se kažejo podnebne spremembe?

Podnebne spremembe se kažejo v več oblikah – od segrevanja morja, dviga morske gladine in ekstremnih vremenskih pojavov do spremembe v razširjenosti vrst in zakisanosti oceanov in morij.

So temperature v primerjavi s prejšnjimi leti močno narasle?

Segrevanje morja je dejstvo, saj smo izračunali dolgoročni trend naraščanja temperature morja na površini in pri dnu v obdobju 30 let za 0,03 stopinje Celzija (°C) na leto, ki pa je v zadnjih 15 letih še izrazitejši, torej kar 0,14 °C na leto.

Kakšne so posledice v morju?

Naraščanje temperature vpliva na širjenje areala toploljubnih vrst proti severu oziroma višjim geografskim širinam, kar imenujemo tropikalizacija, vpliva tudi na odmiranje apnenčastih organizmov, kot je sredozemska kamena korala, ki je pomemben biogradnik, ter pojavljanje nekaterih toksičnih vrst mikroalg, ki jih v preteklosti nismo opazili ali pa so bile prisotne zgolj v majhnem številu.

Na katerih projektih trenutno delujete?

Projektov, na katerih trenutno dela naša skupina (Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo), je veliko. Na kratko lahko te projekte razdelimo na nacionalne in evropske oz. mednarodne ali pa na temeljne in aplikativne raziskave, s katerimi ponujamo odgovore oziroma strokovne podlage različnim odločevalcem in deležnikom, kot so ministrstva in njihova telesa (agencije, uprave), občine, krajinski parki ter podjetja (npr. Luka Koper, Fonda.Si, Soline Pridelava soli d.o.o., Arctur).

Ali sodelujete tudi z inštituti iz sosednjih držav?

V mnogih od mednarodnih projektov sodelujemo (ali pa smo sodelovali) z bližnjimi inštitucijami iz Trsta, Benetk in Rovinja ter drugimi inštituti vzdolž celotne zahodne in vzhodne jadranske obale. Po večini so to bili projekti iz kohezijskih skladov, ki podpirajo sodelovanje med dvema državama (npr. Interreg Slovenija-Italija) ali pa sodelovanje na nivoju Jadransko-jonske regije (npr. Interreg Adrion). Lep primer tovrstnega sodelovanja je bil pred tremi leti  zaključen projekt BALMAS ( shema IPA Adriatic), ki je v raziskavo povezal 12 jadranskih pristanišč iz vseh držav jadranskega bazena.

Kaj je bil cilj projekta BALMAS?

Cilj projekta je bil vzpostaviti princip upravljanja z ladijskimi balastnimi vodami, da bi zmanjšali možnosti vnosa tujerodnih organizmov v jadranska pristanišča ali pa njihovo raznašanje v druga okolja širom po svetu.

Na katere dosedanje dosežke ste najbolj ponosni?

Težko bi bilo omeniti vse pomembne dosežke, ki smo jih dosegli, ker bi jih morali razvrstiti po kategorijah – od temeljnih znanstvenih, po katerih nas ocenjuje Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (sem spadajo objave člankov v pomembnih znanstvenih revijah z opazno odmevnostjo), do številnih evropskih projektov, ki smo jih uspeli pridobiti, ter štipendije tujih skladov (npr. štipendije iz programa Fulbright), »know-how« infrastrukture, številni doktorandi, preostali pridobljeni projekti na domačih in tujih trgih, ki se merijo v evrih, itd.

Ker letos obeležujemo petdeset let delovanja, bi lahko rekla, da smo najbolj ponosni na to, kako smo skozi vsa ta leta rasli – kadrovsko in infrastrukturno –, širili smo raziskovalna področja ter ohranjali stik s svetom v raziskavah morja. Izjemni članki, visoka citiranost in pridobljeni pomembni projekti so prav gotovo velik dosežek, osebno pa se mi zdi najpomembnejše to znanje prenesti na mlajše rodove in jim vzbuditi zanimanje za tisto, kar se skriva pod gladino morja..

Kaj načrtujete v prihodnje? Kakšni so vaši cilji?

Nadaljevati naše poslanstvo zato, da postanemo odlična, mednarodno priznana raziskovalna skupina za morske vede. Želimo si obdržati, še raje pa povečati število zaposlenih. Naši načrti so tudi v smeri, da bi k nam prihajali uveljavljeni raziskovalci iz tujine in domovine in tu opravljali svoje raziskave, saj nam prostori in oprema v stavbi Morske biološke postaje v Piranu to omogočajo. Predvsem pa si želimo stabilnejšega financiranja, saj le to omogoča vrhunsko znanost.