Naš planet je bil priča petim množičnim izumrtjem, ki so bila povezana z naravnimi fenomeni, neodvisnimi od človeka. Že kar nekaj časa se šušlja, da smo na pragu šestega množičnega izumrtja, nekateri znanstveniki pa menijo, da se je šesto množično izumrtje, za katerega naj bi bil v največji meri odgovoren prav človek, že začelo. To naj bi potrjevala tudi nova študija, ki je bila na začetku letošnjega leta objavljena v reviji Biological Reviews.
Rdeči seznam ogroženih vrst naj bi bil pomanjkljiv, ko gre za nevretenčarje
Znanstveniki, ki so pripravili študijo, ocenjujejo, da je v zadnjih 500 letih najverjetneje izumrlo kar do 13 odstotkov vrst nevretenčarjev. Pri tem opozarjajo, da je skrajni čas za ukrepanje, sicer je katastrofa neizogibna. Avtorji študije obenem menijo, da je t. i. rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave zavajajoč. Ta seznam namreč ne kaže realne slike o resnosti situacije. Na podlagi seznama bi bilo mogoče sklepati, da je trenutna hitrost izumiranja vrst skladna z običajnim, naravnim dogajanjem, vendar bi šlo po mnenju raziskovalcev pri tem za prenagljene zaključke. Na podlagi kriterijev za zaščito vrst je bila sicer ocenjena večina sesalcev in ptic, po drugi strani pa je bila ocena ogroženosti podana le za peščico nevretenčarjev.
Dopolnitev seznama s podatki o nevretenčarjih razkrije precej bolj alarmantno sliko
Če obstoječim podatkom, ki izvirajo z rdečega seznama ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave, dodamo tudi izumiranje vrst pri nevretenčarjih, naj bi bil sklep povsem jasen: hitrost izumiranja živalskih vrst je bistveno večja od pričakovane, »naravne« hitrosti tega procesa. Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, objavljeno v reviji Biological Reviews, tako verjamejo, da so izjave, da se je šesto množično izumrtje že začelo, popolnoma upravičene.
Pospešeno izumiranje številnih vrst kopenskih polžev in drugih vrst kopenskih mehkužcev
Za podkrepitev teze o začetku šestega množičnega izumrtja avtorji navajajo študijo, ki je bila objavljena leta 2015. Šlo je za študijo, ki se je ukvarjala z mehkužci. Glavna ugotovitev je bila povezana s kopenskimi polži. Raziskovalci so takrat ugotovili, da je od leta 1500 izumrlo kar 7 odstotkov vrst polžev, ki živijo na kopnem. Če privzamemo, da ta odstotek velja tudi za druge nemorske nevretenčarje, obenem pa upoštevamo, da je teh vretenčarjev približno trikrat več od vretenčarjev, ki živijo v morju, lahko izračunamo, da je izginilo od 7,5 do 13 odstotkov vseh znanih vrst mehkužcev, kar pomeni od 150.000 do 260.000 vrst, ki so izumrle. Skupno število vrst mehkužcev, ki so izumrli, navedeno na rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave, pa je »zgolj« 882.
Izračuni zahtevajo verifikacijo, vendar manjša odstopanja težko spremenijo osnovna dejstva
Avtorji študije se sicer zavedajo, da so njihovi izračuni zelo drzni in da bo treba počakati na dokončno potrditev, toda čeprav so možna določena odstopanja, verjamejo, da ta ne morejo biti tolikšna, da bi se lahko izognili sklepu o tem, da se je šesto množično izumrtje že začelo – in to kljub dejstvu, da so bili morski nevretenčarji precej manj prizadeti od kopenskih, in ugotovitvi, da so jo vsaj za zdaj relativno dobro odnesle tudi rastline. Raziskovalci, ki so pripravili študijo, tako menijo, da ni časa za izgovore in da je nujno, da človeštvo nemudoma prevzame odgovornost za dogajanje in se sooči z realnostjo. Zanikanje resnosti situacije bo namreč privedlo do uresničitve še precej bolj črnih scenarijev od tistih, ki so napovedani trenutno.