Pozne robide lahko zorijo še septembra, zato marsikdo rdeče dele na sicer črnem plodu preprosto pusti na grmu in čaka še nekaj dni. Če pa posamezni plodiči ostajajo živo rdeči, trdi in kisli, medtem ko je preostanek robide že popolnoma črn in mehak, razlog morda ni pozno zorenje. Takšno neenakomerno dozorevanje je značilen znak, ki ga lahko povzroča robidova pršica (Acalitus essigi) – mikroskopski škodljivec, ki je brez povečave praktično neviden, posledice njegovega hranjenja pa postanejo najbolj očitne prav ob obiranju.
Ključni poudarki:
- Robidova pršica povzroči, da posamezni deli zrele robide ostanejo trdi, svetlo rdeči ali zeleni, čeprav je preostanek ploda črn.
- Ko septembra opazite pisane plodove, je za rešitev letošnjega pridelka že prepozno; prizadete robide odstranite in načrtujte zgodnejše ukrepanje.
- Pozno zoreče sorte so praviloma bolj izpostavljene, saj se poškodbe z nadaljevanjem sezone pogosto stopnjujejo.
Robidova pršica naredi nekaj, kar je težko zamenjati z običajnim zorenjem
Robida ni ena sama jagoda, temveč skupek številnih drobnih mesnatih plodičev. Pri zdravem plodu ti med zorenjem razmeroma enakomerno prehajajo iz zelene v rdečo in nato v skoraj črno barvo. Pri napadu robidove pršice pa lahko polovica ploda že dozori, nekaj posameznih plodičev pa ostane trdih in izrazito rdečih ali celo zelenih.
Prav trdota je pomembna. Če je rdeči del samo nekoliko manj obarvan, vendar se v naslednjih dneh normalno zmehča in potemni, je šlo verjetno za neenakomerno naravno dozorevanje. Plodiči, poškodovani zaradi pršice, pa lahko ostanejo svetli in trdi tudi takrat, ko je črni del robide že tako zrel, da bi ga morali pobrati.
Slovenski vrtnarski viri robidovo pršico prav tako opisujejo kot povzročiteljico nepopolnega dozorevanja: del ploda ostane rdeč, drugi pa je že črn, pozneje zoreči plodovi pa so bolj ogroženi.
Pršice verjetno ne boste videli, tudi če jo iščete
Odrasla robidova pršica meri le približno dve desetinki milimetra ali manj. Je podolgovata, svetla in tako drobna, da je za zanesljivo opazovanje potrebna približno 20-kratna povečava oziroma mikroskop. Zato pregledovanje listov s prostim očesom skoraj zagotovo ne bo razkrilo povzročitelja.
Škodljivec prezimi skrit pod luskami brstov in v drobnih špranjah na poganjkih. Spomladi postane aktiven, se ob razvoju cvetov preseli proti cvetovom in nato med nastajajoče plodiče, kjer se hrani. Škoda torej nastane precej prej, kot jo opazimo; septembra vidimo predvsem rezultat hranjenja iz prejšnjih tednov.
To tudi pojasni, zakaj poškropljena popolnoma zrela robida ne bo čudežno potemnela. Ko je motnja zorenja že vidna, je čas za učinkovito zatiranje letošnje generacije praviloma mimo.
Ne zamenjajte je s sončnim ožigom
Po vročem in sončnem poletju je logično najprej pomisliti na sonce. Tudi sončni ožig lahko povzroči nenavadno obarvane dele robid, vendar je njegov videz drugačen. Poškodovani plodiči zaradi močnega sonca pogosto postanejo svetli, belkasti ali bledo rjavi in se lahko pozneje izsušijo.
Pri robidovi pršici so značilnejši trdi svetlo rdeči ali zeleni plodiči na sicer zreli črni robidi. Univerzitetni strokovnjaki to razliko posebej poudarjajo, ker lahko obe težavi na prvi pogled ustvarita pisan plod.
Pomemben je tudi vzorec na grmu. Če se pojav ponavlja na vedno več poznoposezonskih plodovih in ga opazite na več poganjkih, je sum na pršico močnejši kot pri enem samem poškodovanem plodu na najbolj sončni strani grma.
Kaj narediti z rdeče-črnimi robidami septembra?
Najprej jih ne puščajte tedne na rastlini v upanju, da bodo rdeči deli nekoč postali črni. Močno prizadete plodove poberite in odstranite, saj strokovna priporočila pri že vidni škodi svetujejo odstranjevanje prizadetih plodov oziroma močno napadenih poganjkov.
Če je samo majhen del robide ostal rdeč, preostanek pa je zdrav, brez plesni in normalnega vonja, jo lahko uporabite za kuhanje. Britanski vrtnarski strokovnjaki izrecno omenjajo uporabo delno dozorelih plodov za marmelado ali druge predelane izdelke, saj je težava predvsem v kakovosti, trdoti in kislosti neodzorelih delov.
Za svežo košarico pa izberite enakomerno črne, mehke in aromatične plodove. Močno trde, deformirane ali neprijetno kisle robide raje odstranite.
Po obiranju je pomembneje urediti grm kot iskati domače škropivo
Septembra ni smiselno pripravljati mešanic iz sode, kisa, mila ali drugih gospodinjskih sestavin. Pršica se skriva globoko med deli rastline, škoda na dozorevajočih plodovih pa je že nastala, zato takšno pozno škropljenje ne bo popravilo prizadetega pridelka. Univerzitetni program integriranega varstva poudarja, da je po pojavu značilnih simptomov za učinkovito zatiranje v tekoči sezoni že prepozno.
Veliko bolj smiselna je jesenska higiena nasada. Ko navadne poletno rodne robide zaključijo z obiranjem, izrežite pri tleh stare poganjke, ki so letos rodili, mlade letošnje poganjke pa ohranite za prihodnjo sezono. Če je posamezen rodni poganjek izrazito prizadet, ga po zaključku obiranja odstranite čim prej in ga ne puščajte prepletenega med zdravimi poganjki.
Pri sortah, ki rodijo na letošnjih poganjkih in jih po koncu sezone režemo do tal, lahko popolna odstranitev poganjkov dodatno zmanjša število prezimovališč. Poskusi pri takšnih sortah so pokazali, da vsakoletno odstranjevanje vseh poganjkov lahko močno zmanjša težave z robidovo pršico.
Če se težava pojavlja vsako leto, morate ukrepati precej prej
Najpomembnejše obdobje za načrtovanje zaščite ni september, ampak naslednja pomlad. Pršice prezimijo v brstih, nato pa se začnejo seliti proti mladim poganjkom, cvetovom in razvijajočim se plodovom. Ko so enkrat skrite med drobnimi deli robide, jih je bistveno težje doseči.
Strokovni programi v tujini pri ponavljajočih se močnih napadih omenjajo tretiranja v času nabrekanja brstov oziroma pozneje v zgodnjih razvojnih fazah plodov. Ker se registracije pripravkov med državami razlikujejo, teh priporočil ne prenašajte neposredno na slovenski vrt; pred uporabo vedno preverite aktualno dovoljenje za robide in konkretnega škodljivca.
Če težava vztraja več sezon, velja razmisliti tudi o sortah, ki zorijo prej. Robidova pršica namreč praviloma povzroča največ težav na poznih sortah, ker se populacija skozi sezono povečuje in ima več časa za prehajanje na nove plodove.
Ne čakajte, da rdeči deli dozorijo do oktobra
Pozne robide so lahko septembra še povsem normalno v fazi zorenja, zato vsak rdeč plod seveda ni bolan. Razlika postane očitna takrat, ko en sam plod hkrati kaže dve povsem različni stopnji zrelosti: črni del je mehak in pripravljen za obiranje, posamezni rdeči plodiči pa ostajajo čvrsti kot pri nezreli robidi.
Če takšno sliko letos prvič opazite, si zapomnite mesto in po koncu obiranja dobro uredite grm. Če se enak pojav ponavlja vsako leto in se proti koncu sezone stopnjuje, je robidova pršica precej bolj verjetna razlaga kot preprosto »počasno zorenje«. Septembra namreč poškodovanega ploda ne morete več prepričati, naj dozori – lahko pa preprečite, da bi naslednje leto znova čakali na robide, ki nikoli ne postanejo povsem črne.
Preberite tudi:
- Čaj iz listov robide za prebavne težave: Stara ljudska modrost, ki še vedno deluje
- Obrezovanje robid po obiranju: Pravilen postopek
