Pogost argument proti opuščanju fosilnih goriv je s tem povezana izguba delovnih mest. Mednarodna ekipa raziskovalcev se je zato odločila preveriti, ali so tovrstni argumenti zares upravičeni. Med drugim so raziskovali, kakšen vpliv na delovna mesta bi imela uresničitev ciljev, ki so zapisani v Pariškem sporazumu, sprejetem leta 2015. O svojih ugotovitvah so poročali v študiji, ki je bila poleti objavljena v reviji One Earth.
Razrešitev podnebne krize bi prinesla kar 8 milijonov dodatnih delovnih mest
Raziskovalci so ugotovili, da bi lahko prehod k okolju prijaznejšim virom do leta 2050 posredno ustvaril kar 8 milijonov novih delovnih mest v energetskem sektorju. Podobne raziskave so bile sicer izvedene že v preteklosti, vendar pogosto niso bile vključene večje države, na primer Kitajska in Brazilija, zato rezultati niso bili najbolj zanesljivi. Tokratna študija je zajela kar približno 50 držav. Ekipa strokovnjakov si je pri svojih ocenah pomagala z modelom, ki jim je omogočil primerjavo različnih scenarijev. V skladu s prvim scenarijev (zajezitev globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija) bi se število delovnih mest v energetskem sektorju do leta 2050 povečalo za 3 milijone, z današnjih 18 milijonov na 21 milijonov. Celostna razrešitev podnebne krize pa bi prinesla še bolj drastično povečanje števila delovnih mest v energetskem sektorju, in sicer za 8 milijonov.
Razmerje med posameznimi panogami v energetskem sektorju bi bilo seveda precej drugačno
Skupno število delovnih mest v energetskem sektorju bi bilo tako leta 2050 kar 26 milijonov, seveda pa bi bila ta delovna mesta precej drugačna kot danes. Po izračunih raziskovalcev je danes v industriji fosilnih goriv zaposlenih približno 12,5 milijona ljudi, obnovljivi viri energije režejo kruh 4,5 milijona Zemljanov, približno 800.000 ljudi pa je zaposlenih v jedrski industriji. Če bi se uresničili cilji, ki so bili zastavljeni v Pariškem sporazumu, bi to pomenilo le še približno 3 milijone delovnih mest v fosilni industriji, vendar bi se število delovnih mest, povezanih s pridobivanjem energije s pomočjo obnovljivih virov, povečalo na kar 22 milijonov. Glede na ocene bi do posebej izrazitega porasta prišlo v panogah, ki so povezane z vetrnimi elektrarnami in solarno energijo.
Argument proti zanikovalcem podnebnih sprememb, vendar je potrebna previdnost
Raziskovalci menijo, da so lahko opisane ugotovitve pomemben argument v političnih debatah, povezanih z energetskim sektorjem – oziroma dober protiargument tistim, ki nasprotujejo spremembam v tem sektorju. Pri tem omenjajo, da politični voditelji pogosto izkoriščajo strahove ljudi, zaposlenih v fosilni industriji in v sorodnih sektorjih, ter si z zanikanjem podnebnih sprememb nabirajo glasove. Vendar se strokovnjaki po drugi strani zavedajo, da so določeni strahovi vendarle upravičeni in da je treba zanje poiskati ustrezne rešitve …
Nujen pravičen prehod k okolju prijaznejšim virom, ki upošteva najšibkejše skupnosti
Čeprav bi prehod k okolju prijaznejšim virom energije poskrbel za več milijonov novih delovnih mest, je treba upoštevati, da gre tu za oceno na globalni ravni. V posameznih državah bi se lahko število delovnih mest v energetskem sektorju resnično zmanjšalo, vendar je po drugi strani ena od pomembnih prednosti obnovljivih virov energije ta, da so praviloma precej manj omejeni na specifično lokacijo. Medtem ko na primer rudarjenje ni možno kjer koli, izkoriščanje obnovljivih virov pogosto prinese več fleksibilnosti. Države imajo tako priložnost za preoblikovanje energetskega sektorja. Hiter prehod k alternativnim virom bi lahko državam, ki so trenutno močno odvisne od fosilne industrije, prinesel konkurenčno prednost. Seveda pa je treba kljub tem možnostim upoštevati, da bi bila opustitev fosilnih goriv vendarle precejšen udarec za številne lokalne skupnosti. Tako je treba zagotoviti resnično pravično tranzicijo k obnovljivim virom, upoštevajoč najšibkejše posameznike in skupnosti, kar je nekaj, kar poudarja tudi vedno več okoljevarstvenikov.