Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ki je tudi pri nas bolj znana pod kratico ADHD, ki izvira iz angleščine (»attention deficit hyperactivity disorder«), lahko močno vpliva na otrokov uspeh v šoli. Otroci z ADHD so pogosto označeni za problematične, lene in nespoštljive, saj njihova motnja ni prepoznana. Čeprav se stvari počasi premikajo na bolje, je motnja pozornosti s hiperaktivnostjo pogosto še vedno nediagnosticirana. Tudi če otrok dobi ustrezno diagnozo, pa ni nujno poskrbljeno za potrebne prilagoditve, ki bi olajšale spremljanje pouka in pravočasno opravljanje nalog. V nadaljevanju lahko preverite, katere so tiste prilagoditve, ki so lahko za otroke z ADHD še posebej koristne.
1. Izbira ustreznega sedeža
Za otroke z ADHD je še posebej pomembno, kje v učilnici sedijo. Če bo njihovo mesto tik ob oknu, ob vratih ali med prehodi, bo motenj hitro preveč, otrokova pozornost pa bo odtavala stran od šolske snovi. Pomembno je torej, da se za otroka z ADHD poišče mesto, kjer bo motenj čim manj. Pogosto je to prva vrsta. Seveda pa je pametno, da to ni prikazano kot kazen. Smiselno je, da se zamenja sedežna razporeditev celotnega razreda, sicer bo imel otrok z ADHD občutek, da je izpostavljen in da se mu godi krivica. Pri določanju novega sedežnega reda je treba paziti tudi na to, da otrok z ADHD ne sedi v bližini prijateljev oziroma zelo klepetavih sošolcev.
2. Več časa za reševanje testov in daljši rok za naloge
To, da otroci z ADHD pogosto potrebujejo več časa za dokončanje posameznih nalog, nikakor ne pomeni, da so manj inteligentni ali manj sposobni. Učni proces je pogosto zasnovan brez upoštevanja t. i. nevrodiverzitete. Predpostavka, da so potrebe vseh otrok precej podobne, lahko predstavlja precejšnjo težavo za otroke z diagnozami, kot je ADHD. Ti otroci so pogosto zelo inteligentni, vendar zaradi svoje motnje običajno potrebujejo malce več časa za posamezne naloge, saj imajo precej več težav z ohranjanjem zbranosti od svojih sovrstnikov. Prav zato je pomembno, da ima otrok po potrebi na voljo več časa za reševanje testov; tako bo precej manj tesnoben, saj ne bo pod tako hudim časovnim pritiskom, posledično pa bo lahko zares pokazal svoje znanje. Podoben princip pa je smiselno upoštevati tudi pri določanju rokov za različne projekte.
3. Možnost dodatnih odmorov
Otroci z ADHD pogosto potrebujejo malce več odmorov. Vendar pa tudi starši teh otrok pogosto nasprotujejo dodatnim odmorom, saj se bojijo, da bo začel otrok to izkoriščati. Pomembno je, da poiščete zlato sredino. Če je izpostavljenost številnim dražljajem privedla do točke vrelišča, je vsekakor bolje, da se otrok za nekaj minut umakne in se umiri, saj bi bilo sicer delo v razredu močno oteženo. Vendar pa je po drugi strani smiselno, da se določi maksimalno število oziroma trajanje dodatnih odmorov, ki so otroku na voljo.
4. Pomoč pri zapiskih
Pri otrocih z ADHD je pogosto prisotna tudi t. i. disgrafija, ki lahko povzroča precejšnje težave pri pisanju. Kombinacija te motnje in osnovnih simptomov ADHD lahko močno oteži ustvarjanje zapiskov med poukom, posledično pa se otrok težko nauči snov. Če je to potrebno, je vsekakor pametno, da se otroku priskrbijo kakovostni zapiski, ki jih bo lahko uporabljal za učenje. To pa seveda ne pomeni, da se mu pri zapiskih ni treba potruditi po najboljših močeh.
5. Prilagoditve pri predstavitvah/govornih nastopih
Težave z zbranostjo in s hiperaktivnostjo lahko močno otežijo govorne nastope. Ponavljajoče se slabe izkušnje pa lahko privedejo celo do socialne anksioznosti. Če je situacija zelo huda, je smiseln dogovor za ločeno predstavitev v učiteljičinem kabinetu. Seveda pa naj bo to zgolj začasna rešitev; če ima otrok hude težave s predstavitvami, je vsekakor smiselno iskanje pomoči, na primer v obliki kognitivno-vedenjske terapije.