Prijava
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo, ki je tudi pri nas bolj znana pod kratico ADHD, ki izvira iz angleÅ¡Äine (»attention deficit hyperactivity disorder«), lahko moÄno vpliva na otrokov uspeh v Å¡oli. Otroci z ADHD so pogosto oznaÄeni za problematiÄne, lene in nespoÅ¡tljive, saj njihova motnja ni prepoznana. Äeprav se stvari poÄasi premikajo na bolje, je motnja pozornosti s hiperaktivnostjo pogosto Å¡e vedno nediagnosticirana. Tudi Äe otrok dobi ustrezno diagnozo, pa ni nujno poskrbljeno za potrebne prilagoditve, ki bi olajÅ¡ale spremljanje pouka in pravoÄasno opravljanje nalog. V nadaljevanju lahko preverite, katere so tiste prilagoditve, ki so lahko za otroke z ADHD Å¡e posebej koristne.
1. Izbira ustreznega sedeÅŸa
Za otroke z ADHD je Å¡e posebej pomembno, kje v uÄilnici sedijo. Äe bo njihovo mesto tik ob oknu, ob vratih ali med prehodi, bo motenj hitro preveÄ, otrokova pozornost pa bo odtavala stran od Å¡olske snovi. Pomembno je torej, da se za otroka z ADHD poiÅ¡Äe mesto, kjer bo motenj Äim manj. Pogosto je to prva vrsta. Seveda pa je pametno, da to ni prikazano kot kazen. Smiselno je, da se zamenja sedeÅŸna razporeditev celotnega razreda, sicer bo imel otrok z ADHD obÄutek, da je izpostavljen in da se mu godi krivica. Pri doloÄanju novega sedeÅŸnega reda je treba paziti tudi na to, da otrok z ADHD ne sedi v bliÅŸini prijateljev oziroma zelo klepetavih soÅ¡olcev.
2. VeÄ Äasa za reÅ¡evanje testov in daljÅ¡i rok za naloge
To, da otroci z ADHD pogosto potrebujejo veÄ Äasa za dokonÄanje posameznih nalog, nikakor ne pomeni, da so manj inteligentni ali manj sposobni. UÄni proces je pogosto zasnovan brez upoÅ¡tevanja t. i. nevrodiverzitete. Predpostavka, da so potrebe vseh otrok precej podobne, lahko predstavlja precejÅ¡njo teÅŸavo za otroke z diagnozami, kot je ADHD. Ti otroci so pogosto zelo inteligentni, vendar zaradi svoje motnje obiÄajno potrebujejo malce veÄ Äasa za posamezne naloge, saj imajo precej veÄ teÅŸav z ohranjanjem zbranosti od svojih sovrstnikov. Prav zato je pomembno, da ima otrok po potrebi na voljo veÄ Äasa za reÅ¡evanje testov; tako bo precej manj tesnoben, saj ne bo pod tako hudim Äasovnim pritiskom, poslediÄno pa bo lahko zares pokazal svoje znanje. Podoben princip pa je smiselno upoÅ¡tevati tudi pri doloÄanju rokov za razliÄne projekte.
3. MoÅŸnost dodatnih odmorov
Otroci z ADHD pogosto potrebujejo malce veÄ odmorov. Vendar pa tudi starÅ¡i teh otrok pogosto nasprotujejo dodatnim odmorom, saj se bojijo, da bo zaÄel otrok to izkoriÅ¡Äati. Pomembno je, da poiÅ¡Äete zlato sredino. Äe je izpostavljenost Å¡tevilnim draÅŸljajem privedla do toÄke vreliÅ¡Äa, je vsekakor bolje, da se otrok za nekaj minut umakne in se umiri, saj bi bilo sicer delo v razredu moÄno oteÅŸeno. Vendar pa je po drugi strani smiselno, da se doloÄi maksimalno Å¡tevilo oziroma trajanje dodatnih odmorov, ki so otroku na voljo.
4. PomoÄ pri zapiskih
Pri otrocih z ADHD je pogosto prisotna tudi t. i. disgrafija, ki lahko povzroÄa precejÅ¡nje teÅŸave pri pisanju. Kombinacija te motnje in osnovnih simptomov ADHD lahko moÄno oteÅŸi ustvarjanje zapiskov med poukom, poslediÄno pa se otrok teÅŸko nauÄi snov. Äe je to potrebno, je vsekakor pametno, da se otroku priskrbijo kakovostni zapiski, ki jih bo lahko uporabljal za uÄenje. To pa seveda ne pomeni, da se mu pri zapiskih ni treba potruditi po najboljÅ¡ih moÄeh.
5. Prilagoditve pri predstavitvah/govornih nastopih
TeÅŸave z zbranostjo in s hiperaktivnostjo lahko moÄno oteÅŸijo govorne nastope. PonavljajoÄe se slabe izkuÅ¡nje pa lahko privedejo celo do socialne anksioznosti. Äe je situacija zelo huda, je smiseln dogovor za loÄeno predstavitev v uÄiteljiÄinem kabinetu. Seveda pa naj bo to zgolj zaÄasna reÅ¡itev; Äe ima otrok hude teÅŸave s predstavitvami, je vsekakor smiselno iskanje pomoÄi, na primer v obliki kognitivno-vedenjske terapije.
