Prijava
V mladosti običajno ne posvečamo posebne pozornosti zdravi hrani. Še vedno je pogosto prepričanje, da si lahko mladi privoščijo bistveno več »pregreh«, saj je negativen vpliv precej manjši kot v zrelih letih. Drži sicer, da je naš metabolizem praviloma najhitrejši takrat, ko smo mladi, nato pa se postopoma upočasnjuje, toda to še ne pomeni, da je prehrana v mladosti nepomembna. Čeprav nima tako velikega vpliva na telesno težo, lahko vpliva na številne druge vidike, povezane z zdravjem. Pri tem gre lahko tudi za dolgoročne vplive, ki jih občutimo še več desetletij – tako pozitivne kot negativne. To potrjuje tudi študija, ki je bila pred nekaj meseci objavljena v znanstveni reviji Journal of the American Heart Association. Raziskovalci so namreč ugotovili, da lahko rastlinska prehrana v mladosti zmanjša tveganje za srčno-žilna obolenja v srednjih letih.
Živila razdeljena na »koristna«, »škodljiva« in »nevtralna«
Raziskava, v katero je bilo vključenih skoraj 5000 mlajših odraslih oseb, se je začela že leta 1985. Raziskovalci so sodelujoče v raziskavi nato spremljali vse do leta 2016, torej več kot tridesetih let. Živila so bila razdeljena v tri osnovne skupine: 1) živila, katerih uživanje je povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja; 2) živila, ki dokazano povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja in 3) živila z nevtralnim učinkom. V prvo skupino so bili poleg večine sadja in zelenjave uvrščeni še oreščki, stročnice in polnozrnata žita. V drugi skupini so se znašla živila, kot so (mastno/rdeče) meso in slani prigrizki. Kot nevtralna živila pa so bila opredeljena rafinirana žita, krompir itn.
Povečevanje količine rastlinskih živil poskrbelo za občutno zmanjšanje tveganja
Analiza podatkov je razkrila, da je bila verjetnost za bolezni srca in ožilja v srednjih letih najmanjša pri osebah, ki so v mladosti uživale največ rastlinske hrane. Pri tem ni šlo zgolj za manjše odstopanje. Tveganje v primerjavi s tistimi, katerih prehrana v mladosti je vključevala najmanj rastlinskih živil, je bilo namreč manjše za kar 52 odstotkov. Razlika je vsekakor pomenljiva in priča o tem, da ne gre zgolj za naključno korelacijo.
Holističen pogled na prehrano kot ena od prednosti raziskave
Ena od najpomembnejših prednosti raziskave – poleg dejstva, da so bile osebe, ki so sodelovale, spremljane več desetletij – je holističen pristop. Ni se namreč preučeval zgolj vpliv enega samega živila, ampak prehrane kot celote. Na živila, ki jih uživamo, namreč težko gledamo izolirano, saj je pomembno tudi njihovo medsebojno učinkovanje. Pristop, za katerega so se odločili raziskovalci, je tako precej unikaten. Večina raziskav, osredotočenih na povezavo med prehrano in tveganjem za bolezni srca in ožilja, se namreč ukvarja samo z enim živilom/manjšo skupino živil ali s posamezno hranilno snovjo. Raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo, so tako prepričani, da rešitev ni v selektivnem osredotočanju na živila, ki so lahko še posebej koristna za srce in ožilje, oziroma v izločanju posameznih živil, ki veljajo za posebej problematična, ampak v celostnem pristopu.
Nikoli ni prepozno …
Toda kaj pa, če je mladost že za vami in torej nimate več možnosti za spremembe? Brez skrbi – čeprav je zdravo prehranjevanje v mladosti izjemno pomembno, to še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Druga študija, ki je bila objavljena pred nekaj meseci – prav tako v reviji Journal of the American Heart Association – je namreč razkrila, da so pozitivni učinki vse prej kot zanemarljivi, tudi če se za prehod k rastlinski prehrani odločite nekoliko kasneje. Študija je nastala na podlagi raziskave, ki je trajala 15 let in v katero je bilo vključenih kar približno 123.000 žensk v postmenopavzi. Raziskovalci so odkrili korelacijo med pogostejšim uživanjem živil, kot so različne vrste sadja in zelenjave, stročnice, tofu, ovseni kosmiči ter avokado, olive in drugi viri zdravih maščob, ter zmanjšanim tveganjem za resnejše težave, povezane s srčno-žilnim sistemom, vključno z odpovedjo srca.
