Zgodnje odkrivanje raka rešuje življenja – a za večino vrst raka še vedno velja, da jih odkrijemo šele takrat, ko se simptomi že pokažejo. Do takrat je bolezen pogosto v napredni fazi in zdravljenje težje. Prav zato je novo znanstveno odkritje, objavljeno novembra 2025 v publikaciji Science Translational Medicine, pritegnilo veliko pozornosti: raziskovalci so razvili preprost krvni test, s katerim bi bilo mogoče odkriti več vrst raka v zelo zgodnji fazi – še preden bi se pojavili simptomi.
Gre za prelomni dosežek, ki bi lahko v prihodnosti spremenil način presejalnih testov za raka po vsem svetu. Namesto invazivnih postopkov in zapletenih diagnostičnih metod bi zdravniki morda potrebovali le majhno epruveto krvi.
Ključni poudarki:
- Raziskovalci so razvili tekočo biopsijo – krvni test, ki lahko zgodaj odkrije več kot 20 vrst raka.
- Test temelji na analizi DNK fragmentov v krvi in uporabi umetne inteligence za prepoznavanje vzorcev raka.
- Lahko postane del rutinskih preventivnih pregledov, kar bi pomenilo revolucijo v zgodnjem odkrivanju raka.
Nova doba presejanja: tekoča biopsija
Tako imenovani test tekoče biopsije (liquid biopsy) temelji na preprostem, a izjemno natančnem principu – analizi DNK fragmentov, ki jih rakave celice sproščajo v krvni obtok. Ti drobni delci, imenovani cfDNA (circulating free DNA), nosijo značilne spremembe, po katerih jih je mogoče ločiti od DNK zdravih celic.
Znanstveniki z University College London (UCL) in Francis Crick Institute so razvili algoritem, ki te genetske vzorce analizira z visoko občutljivostjo in natančnostjo. Gre za kombinacijo napredne sekvenciranja DNK in umetne inteligence, ki prepoznava vzorce metilacije – kemičnih oznak, ki delujejo kot »genetski prstni odtis« posamezne vrste raka.
Ta pristop omogoča, da test:
- zazna prisotnost raka,
- določi organ izvora,
- in oceni, ali je rak v zgodnji ali napredovali fazi.
To pomeni, da ne gre le za splošno opozorilo, da “nekaj ni v redu”, ampak za konkretno diagnostično orodje, ki lahko usmeri zdravnika k nadaljnjim preiskavam.
Kaj kažejo rezultati raziskave
V študiji, ki je vključevala več kot 5.000 udeležencev iz različnih evropskih držav, je bil test preizkušen pri bolnikih z več kot dvajsetimi vrstami raka – od raka pljuč, trebušne slinavke in jeter do raka dojke, debelega črevesa in prostate.
Rezultati so bili izjemno spodbudni. Test je pravilno zaznal:
- do 93 % primerov raka v napredovali fazi,
- in do 75 % primerov raka v zelo zgodnji fazi (stopnja I ali II), ko so možnosti za ozdravitev najvišje.
Posebej pomembno je, da je test pokazal izjemno nizko stopnjo lažno pozitivnih rezultatov – torej skoraj ni zaznal raka tam, kjer ga ni bilo.
To je ključno, saj dosedanji presejalni testi pogosto povzročajo nepotrebno zaskrbljenost in dodatne preiskave.
Zakaj je to tako pomembno
Večina ljudi ve, da pri raku velja pravilo: čim prej odkrijemo, tem večja je možnost za ozdravitev. A v praksi se še vedno večina rakov odkrije pozno, pogosto po naključju.
Trenutno obstajajo rutinski presejalni programi le za nekaj vrst raka (npr. dojke, prostate, materničnega vratu, debelega črevesa), medtem ko večina drugih vrst ostaja “nevidna”, dokler ne povzročijo simptomov.
Tekoča biopsija bi to lahko spremenila. Z enim samim testom bi bilo mogoče preveriti prisotnost več deset vrst raka hkrati – tudi tistih, za katere danes ne obstajajo učinkoviti presejalni programi, kot so rak trebušne slinavke, jajčnikov ali možganov.
Zato strokovnjaki to tehnologijo opisujejo kot revolucijo v preventivni medicini.
Profesorica Dr. Nitzan Rosenfeld z UCL, ena od vodilnih avtoric raziskave, je dejala: “Namesto da čakamo, da se pojavijo simptomi, bi lahko v prihodnosti raka zaznali zgodaj, s preprostim krvnim testom, in s tem rešili na tisoče življenj.”
Kako krvni test deluje (poenostavljeno)
Ko v telesu začne nastajati rakava celica, se njena DNK nekoliko razlikuje od zdrave. Ko te celice odmrejo, sproščajo delčke svoje DNK v kri.
Znanstveniki so ugotovili, da imajo ti delci značilne metilacijske vzorce, ki delujejo kot “biokemični podpis” posamezne vrste raka.
Tekoča biopsija uporablja visoko občutljive sekvencijske tehnologije, ki prepoznajo te vzorce in jih primerjajo z ogromno bazo podatkov.
Umetna inteligenca nato oceni verjetnost, da fragmenti DNK izvirajo iz rakavih celic, in določi, iz katerega tkiva prihajajo.
Rezultat ni le “pozitivno” ali “negativno”, ampak profil tveganja, ki omogoča zdravniku nadaljnje usmerjene preiskave.
Kaj to pomeni za prihodnost
Če bo tehnologija uspešno potrjena v nadaljnjih kliničnih raziskavah, bi lahko v prihodnjih letih postala del rednih preventivnih pregledov.
Zdravniki bi lahko krvni test vključili v letne laboratorijske preiskave, podobno kot danes merimo holesterol ali krvni sladkor.
To bi pomenilo:
- več tisoč odkritih rakov v začetnih fazah,
- večje možnosti popolnega ozdravljenja,
- manj agresivnih terapij,
- in bistveno nižje stroške zdravljenja za zdravstvene sisteme.
Zlasti v Evropi, kjer rak ostaja eden vodilnih vzrokov smrti, bi uvedba takšnega testa lahko pomenila zgodovinski premik.
Izzivi, ki še ostajajo
Čeprav so rezultati obetavni, znanstveniki opozarjajo, da je do množične uporabe še dolga pot.
Eden od izzivov je standardizacija postopka – zagotoviti je treba, da test deluje enako učinkovito v vseh laboratorijih in pri različnih populacijah.
Poleg tega je treba zagotoviti, da bodo pozitivni rezultati ustrezno interpretirani, saj test sam po sebi še ni diagnoza, ampak opozorilo za dodatne preiskave.
Obstaja tudi etična razsežnost – kako ravnati, če test zazna zgodnje sledi raka, za katerega še ne obstaja učinkovito zdravljenje? Strokovnjaki zato poudarjajo, da mora tehnologijo spremljati jasna diagnostična in svetovalna podpora.
Kljub temu pa je večina onkologov soglasna: tekoča biopsija je eden največjih prebojev v diagnostiki zadnjih desetletij.
Ali bo krvni test postal del rutinske preventive?
To je glavno vprašanje, na katero bodo odgovorile prihodnje raziskave.
Nekateri napovedujejo, da bi v razvitih državah lahko prvi presejalni programi, ki temeljijo na tekoči biopsiji, stekli že v naslednjih petih letih.
Test bi se sprva uporabljal pri ljudeh z večjim tveganjem za raka (npr. zaradi dednosti ali življenjskega sloga), nato pa bi se postopoma razširil tudi v splošno populacijo.
Če bo to uresničeno, bi lahko zdravniki s preprosto epruveto krvi pregledali več deset vrst raka – hitro, neboleče in z izjemno natančnostjo.
V medicinskem svetu, kjer se uspeh pogosto meri v zgodnjem odkrivanju, je to nov mejnik, ki združuje genetiko, umetno inteligenco in preventivo v eno orodje.
Preberite tudi:
- Zbogom, karies? Znanstveniki odkrili način za obnovo zobne sklenine
- Ta starodavni napitek iz pelina jeseni pomaga razstrupiti telo in spodbuditi jetra
