Narava je že pomladno prebujena in vse več bomo na prostem. To smo zagotovo komaj čakali vsi, ki imamo vsaj košček svojega vrta. Na njem si lahko ustvarimo prijetno okolje zase in za rastline. Z gojenjem užitnih rastlin pa bomo dobro poskrbeli tudi za svoje zdravje.
Namen obhišnega vrta ni zgolj pridelovanje, zato moramo poskrbeti tudi za njegov videz. Ločevanje na okrasni in koristni vrt je na majhnih površinah težko, a tudi v večjih vrtovih se oboje vse bolj prepleta. Mnoge vrtnine so lahko okrasne, številne dišavnice so tako že »udomačene« na okrasnih gredicah. Sivka je že ena izmed njih. Zakaj pa letos ne bi bil v okras tudi paradižnik, živo obarvani čiliji ali solatne glave. S posrečeno setvijo raznobarvnih solatnic lahko gredica zaživi v popolnoma drugačni podobi. In lahko se zgodi, da bomo ves pridelek celo težko porabili v kuhinji.
Priprava gredic
Prva vrtna opravila so že v polnem zamahu, veliko dela pa nas še čaka. Za dobro rast rastlin je pomembna priprava gredic. Njihovo dolžino prilagodimo razpoložljivi površini za vrt, široke pa naj bodo toliko, da bomo vrtnine lahko pobirali in oskrbovali, ne da bi tlačili zemljo okrog njih. To je še posebno pomembno pri naravnem pridelovanju, ko gredic ne prekopavamo in jih zastiramo z ustreznimi organskimi zastirkami.
- Gredice lahko omejimo oziroma ogradimo na različne načine, prostor med njimi pa uredimo tako, da se po njem nemoteno gibljemo.
- Na potke nasujemo: pesek, žaganje, zdrobljeno lubje, jih tlakujemo ali položimo naraven kamen, fuge pa zasadimo z nizkimi dišavnicami in podobnimi odpornimi rastlinami. Celo travo lahko zasejemo med gredice, širino poti pa prilagodimo širini kosilnice. Za to so primerne samo najbolj trpežne trave, ki prenesejo gaženje in naredijo gosto travno rušo.
Ko so grede oblikovane, po njih ne hodimo in jih ne prekopavamo, za rahlost rastišča pa skrbimo z vsakoletnim površinskim dodajanjem do pet centimetrov debele plasti komposta ali dobro preperelega hlevskega gnoja. S tem bo zagotovljena založenost tal z rastlinskimi hranili in splošna rodovitnost rastišča.
Sadni vrt
Zdaj je še čas za sajenje sadnih rastlin. Če nam primanjkuje prostora, lahko izbiramo med nizkoraslimi sadnimi vrstami, ki so cepljene na ustrezne podlage. Pri češnjah je ta podlaga gisela, pri jablanah M9 in MM106, hruške naj bodo cepljene na kutino. Vsa ta sadna drevesa lahko posadimo tudi v korita in večje cvetlične posode na terasi.
Posebno zdrava hrana je jagodičevje, ki ga na trgovskih policah zasledimo le poredko, zato naj najde mesto na našem vrtu. Razen ameriških borovnic in brusnic, ki jim moramo pripraviti ustrezno kislo rastišče, ostale vrste niso preveč zahtevne glede kakovosti tal, sadimo pa jih lahko tudi v delno senco. Izogibati se moramo izpostavljenim sončnim legam, posebno v toplejših območjih pa jih sadimo tako, da so v času največje pripeke zavarovane z višjimi rastlinami ali bližino stavbe.
Pomembno je tudi obrezovanje
Pomlad je tudi čas obrezovanja sadnih rastlin, upoštevati pa moramo pravilo, da bujno rasle rastline režemo manj, slabo rasle pa bolj. Na žalost pa je pogosto ravno obratno, zato se vsako pomlad ubadamo z mnoštvom lanske rasti, ki gosti krošnjo in ustvarja dobre pogoje za bolezni in škodljivce.
Škropljenje z mineralnimi olji in bakrenimi pripravki lahko pri vrtnem pridelovanju sadja popolnoma opustimo, saj je večinoma nepotrebno. Pridne roke in predvsem sposobnost pravočasnega prepoznavanja težav je najpomembnejša odlika dobrega vrtnarja, zato opazujmo naše rastline in se učimo. S sredstvi za varstvo rastlin pa ukrepamo samo, ko pride do hujših okužb in je od tega odvisna usoda napadenih rastlin.
Odpornost vrst oziroma sort sadja naj bo najpomembnejše merilo pri izbiranju za sajenje na vrtu, saj bodo le tako rastline rodne in zdrave brez pomoči kemije, kar je dobro za nas in za naravo.
Pletena ograja za gredice
Za obrobo gredic lahko uporabimo tudi leskove ali vrbove šibe in naredimo nizke pletene ograje. Na notranji strani jih zaščitimo s črno folijo za povečanje trajnosti, hkrati pa se tako ognemo neželenemu odganjanju skozi leseno pletivo. Količke pritrdimo v tla približno 25 cm narazen, šibe pa po »kačje« ovijemo okrog njih, kot kaže slika. Takšne ograje so lepe, preproste in poceni, še največ časa se bomo zamudili v gozdu pri nabiranju materiala za pripravo.
Arhiv Zdravja