Podnebne spremembe bi lahko še pred koncem tega stoletja močno zmanjšale površine, primerne za uspevanje divje kave Arabica. To je zaključila etiopsko-angleška ekipa v raziskavi, objavljeni v akademskem listu Plos One. Rezultat podpira napovedi, da bi lahko podnebne spremembe poškodovale svetovne proizvodnje kave, ki je druga najbolj trgovana surovina na svetu, takoj za nafto. Divja Arabica je pomembna za trajnost kavne industrije zaradi svoje genetske raznovrstnosti. Kavi Arabica in Robusta sta dve glavni vrsti, ki se uporabljata v komercialne namene, čeprav prva zagotavlja približno 70% svetovne proizvodnje.
Grozljivi rezultati
Plantaže Arabica kave so po svetu nasajene iz zelo genetsko omejene zaloge in predvidevajo, da niso prilagojene za spopadanje s podnebnimi spremembami in drugimi grožnjami, kot so škodljivci in bolezni. Raziskovalci so proučevali, kako bi lahko trije različni scenariji emisije ogljika lahko vplivali na divjo Arabico v treh časovnih intervalih (2020, 2050 in 2080). Ko so raziskovalci preučevali, kaj bi se zgodilo v krajih, kjer trenutno gojijo Arabico, je bil najboljši primer izida 65% zmanjšanje primernih lokacij do leta 2080. Najslabši rezultat je bil 99,7% zmanjšanja do leta 2080.
Drugačen analitični pristop je prinesel 38% zmanjšanje kot najbolj ugoden izid in 90% zmanjšanje kot najmanj ugoden izid leta 2080. Aaron Davis, vodja raziskave kave na Royal Botanic Gardens, je dejal: »’Izumrtje’ kave Arabica je presenetljiva in zaskrbljujoča možnost. Cilj študije zagotovo ni bil najti strašljive napovedi za propad Arabice v naravi. Lestvice, ki smo jih v napovedi dobili, so zagotovo razlog za skrb, ampak jih je treba obravnavati bolj kot izhodišče, iz katerega bomo lahko natančneje oceniti, kakšni ukrepi so potrebni.«
Nov načrt
Raziskovalci pravijo, da moramo rezultate obravnavati previdno, ker ta model ne vključuje obsežnega krčenja gozdov, v gozdovih visokogorskih območij Etiopije in Južnega Sudana (naravno okolje kave Arabica). Poleg tega so zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov modeli sprejemali neokrnjeno naravno vegetacijo, medtem ko so visokogorski gozdovi Etiopije in Južnega Sudana močno okrnjeni zaradi krčenja gozdov. Etiopija je še vedno velika proizvajalka sorte Arabica, vendar sta tudi Brazilija in Kolumbija sedaj dve največji državi za komercialno gojenje Arabice.
Drugi dejavniki, kot so škodljivci in bolezni, spremembe v času cvetenja in spreminjajoče število ptic (ki raznosijo kavna semena), prav tako niso bile vključene v model. Soavtor raziskave Tadesse Woldemariam Gole je dejal: »V okviru prihodnjega zagotavljanja uresničevanja dolgoročne vzdržnosti proizvodnje Arabice je bistveno, da se ta področja v Etiopiji ustrezno financira in z njimi skrbno gospodari.«
