Na prvi pogled je z orehom vse v redu. Plodovi so še zeleni, krošnja zdrava, do pobiranja pa je še daleč. Prav zdaj pa lahko začne delati škodo orehova muha (Rhagoletis completa). Konec julija so strokovnjaki v severovzhodni Sloveniji že zaznali močan porast ulova. Ko zelena lupina jeseni počrni in se prilepi na oreh, je za preprečevanje škode pogosto že prepozno.
Ključni poudarki:
- Orehova muha odlaga jajčeca pod kožico zelene lupine, ličinke pa jo od znotraj razjedajo, mehčajo in obarvajo črno.
- Konec julija so v severovzhodni Sloveniji zabeležili močno povečanje ulova, zato je avgust pomemben čas za pregledovanje orehov in pasti.
- Pri domačem orehu pomagajo spremljanje z rumeno lepljivo ploščo, sprotno odstranjevanje napadenih plodov in preprečevanje prehoda ličink v tla.
Orehova muha je zdaj že v letu
Orehova muha ni težava, ki bi se začela šele takrat, ko jeseni opazimo črne orehe. Odrasle muhe se pojavljajo poleti, samice pa jajčeca odlagajo v še zeleno mesnato lupino.
Slovensko prognostično obvestilo z dne 24. julija je za severovzhodno Slovenijo opozorilo, da so se ulovi orehove muhe v predhodnem tednu močno povečali. To ne pomeni, da je intenzivnost napada povsod po Sloveniji enaka. Je pa jasen znak, da je obdobje aktivnosti škodljivca že v polnem teku.
Odrasla orehova muha je približno velika kot hišna muha. Prepoznamo jo predvsem po prosojnih krilih z izrazitim temnim vzorcem. Za domačega vrtičkarja pa je še pomembnejše vprašanje, kaj se dogaja s plodom.
Samica z leglico prebode zeleno lupino in pod površino odloži jajčeca. Iz njih se razvijejo svetle ličinke oziroma žerke, ki se hranijo z mesnatim ovojem oreha.
Lupina zaradi njihovega hranjenja začne razpadati in črneti.
Prvi znak orehove muhe ni popolnoma črn oreh
Če čakate na povsem črne orehe, boste težavo opazili zelo pozno.
Sprva se lahko na zeleni lupini pokaže le majhna temna točka na mestu, kjer je samica odložila jajčeca. Pozneje se poškodovano območje poveča.
Značilni znaki so:
- temne lise na sicer zeleni lupini;
- lupina pod liso postaja mehka;
- črno območje se postopoma širi;
- zelena mesnata lupina se pozneje težko loči od trde lupine oreha;
- pod lupino lahko najdemo več svetlih ličink;
- lupina oreha se lahko močno obarva;
- pri zgodnjem in močnem napadu se lahko jedrce skrči ali razvije plesen.
Pomembna podrobnost je tekstura. Pri napadu orehove muhe je počrnelo tkivo navadno mehko in razkrajajoče. Nekatere bolezni, predvsem bakterijska črna pegavost oreha, lahko prav tako povzročajo temne lise, vendar so te pogosto bolj suhe in čvrste.
Samo črna barva zato še ni dovolj za zanesljivo diagnozo.
Zakaj je avgust odločilen za orehovo muho
Ličinka ne ostane v orehu za vedno. Ko zaključi razvoj, zapusti plod, pade na tla in se zarije v zemljo, kjer se zabubi.
Naslednje poletje se lahko iz tal pojavi nova odrasla muha. Del bub lahko v zemlji ostane celo več kot eno leto. Zato se težava pri istem domačem orehu pogosto ponavlja.
Prav tu dobimo možnost ukrepanja brez škropljenja.
Če napadene orehe pustimo ležati pod drevesom, ličinkam omogočimo, da uspešno zaključijo razvoj. Če poškodovane plodove pravočasno poberemo in odstranimo, zmanjšamo število ličink, ki bodo prišle do tal.
Rezultat morda ne bo popolna odprava škodljivca, saj lahko odrasle muhe priletijo tudi iz okolice. Pri posameznem domačem drevesu pa je to eden najpreprostejših dolgoročnih ukrepov.
Rumena plošča pove, ali je orehova muha prisotna
Rumene lepljive plošče niso samo sredstvo za lovljenje žuželk. Pri orehovi muhi imajo predvsem vlogo zgodnjega opozorila.
Strokovni programi za spremljanje uporabljajo rumene lepljive pasti, pogosto dopolnjene z amonijevim atraktantom. Plošča naj bo nameščena v senčnejšem delu krošnje, dovolj visoko med listjem.
Pri manjšem domačem drevesu lahko začnete z eno namensko pastjo in jo redno pregledujete. Če želite škodljivca zanesljivo prepoznati, je boljša namenska plošča za spremljanje sadnih muh kot poljubna doma izdelana rumena površina.
Orehovo muho na plošči iščite po:
- velikosti, podobni manjši hišni muhi;
- rumenkasto-rjavem telesu;
- prosojnih krilih z značilnimi temnimi prečnimi progami.
Plošča sama večjega napada praviloma ne bo rešila. Njena največja vrednost je v tem, da pokaže, da je škodljivec prisoten, še preden vidimo posledice na večjem številu orehov.
Preprost ukrep pod drevesom lahko zmanjša naslednjo generacijo
Pri manjšem domačem orehu lahko uporabite še eno preprosto fizično metodo.
Pod čim večji del krošnje položite trdno ponjavo ali drugo gladko prekrivno podlago, na kateri boste zlahka opazili odpadle orehe in ličinke. Namen ni segrevanje ali izsuševanje tal, ampak prestrezanje napadenih plodov.
Postopek:
- Pred namestitvijo odstranite vse že odpadle orehe.
- Ponjavo razprostrite pod večji del krošnje, kjer pada največ plodov.
- Omogočite odtekanje deževnice in ne prekinite potrebnega zalivanja drevesa.
- Odpadle oziroma poškodovane orehe pobirajte vsak dan ali vsaj večkrat tedensko.
- Napadenih lupin z ličinkami ne odlagajte v navaden domači kompost.
- Ponjavo redno pregledujte in odstranjujte ličinke, preden lahko dosežejo zemljo.
Takšna pregrada ni popolna zaščita. Odrasle muhe lahko še vedno priletijo in odložijo nova jajčeca. Prekinja pa pomemben del njihovega življenjskega kroga: prehod dozorelih ličink iz ploda v zemljo.
Kaj narediti s črnimi orehi?
Počrnela zelena lupina še ne pomeni nujno, da je jedrce uničeno.
Poznejši napad lahko predvsem obarva trdo lupino in oteži odstranjevanje zelenega ovoja. Zgodnejši, močnejši napad pa lahko povzroči krčenje in temnenje jedrca ter poveča možnost plesnivosti.
Napadene orehe zato po pobiranju čim prej olupite in ocenite jedrce. Plesniva, nenavadno obarvana, izrazito skrčena ali neprijetno dišeča jedrca zavrzite.
Pri odstranjevanju črnih lupin uporabite rokavice. Orehova lupina močno obarva kožo, oblačila in delovne površine.
Zakaj domače škropljenje velikega oreha ni preprosta rešitev
Aktualna slovenska prognostična služba je za pridelovalne nasade objavila tudi možnosti kemičnega zatiranja. Vendar takšnih navodil ni smiselno avtomatično prenesti na veliko drevo ob hiši.
Pri visokem orehu je težko zagotoviti pravilno in varno nanašanje, težava je lahko zanašanje škropiva, posamezna sredstva pa imajo natančne omejitve glede načina uporabe. Za eno od trenutno dovoljenih možnosti slovenska navodila na primer izrecno določajo, da uporaba ročne škropilnice ni dovoljena.
Tudi oznaka, da je neko sredstvo dovoljeno v ekološki pridelavi, ne pomeni, da je neškodljivo za druge žuželke. Aktualno slovensko obvestilo pri nekaterih sredstvih posebej opozarja na nevarnost za čebele.
Za domač oreh so zato smiselni prvi koraki precej preprostejši: past za spremljanje, pregled zelenih plodov, sprotno pobiranje poškodovanih orehov in preprečevanje, da bi ličinke končale v zemlji.
Če boste ukrepali šele takrat, ko bo pod drevesom polno črnih orehov, boste reševali letošnji pridelek. Če začnete zdaj, lahko hkrati zmanjšujete tudi težavo prihodnjega poletja.
PRIPOROČENO ZA VAS
