Bakterijske okužbe so lahko zelo nevarne. Uporaba antibiotikov je sicer močno zmanjšala umrljivost zaradi bakterijskih okužb, vendar javno zdravje vse resneje ogroža t. i. antibiotična rezistenca. Bakterije postajajo vedno odpornejše na najrazličnejše antibiotike, posledično pa zaradi bakterijskih okužb umira vedno več ljudi. Po nekaterih ocenah naj bi bila antibiotična rezistenca kriva za več milijonov smrti letno. Glavni razlog za antibiotično rezistenco naj bi bila napačna in pretirana uporaba antibiotikov, vendar lahko k težavi prispevajo tudi številni drugi dejavniki. Študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v interdisciplinarni znanstveni reviji The Lancet Planetary Health, razkriva da je za vedno pogostejšo odpornost bakterij na antibiotike deloma kriva tudi onesnaženost zraka, pri čemer so problematični predvsem zelo drobni delci PM2,5. Glede na ocene raziskovalcev, ki so se podpisali pod omenjeno študijo, bo postajala težava v prihodnje vedno resnejša. Če ne bodo uvedeni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka, se bo število smrti zaradi antibiotične rezistence v bližnji prihodnosti še močno povečalo …
Analizirani podatki za kar 116 držav
V drobnih delcih PM2,5 se skrivajo snovi, zaradi katerih postajajo antibiotiki vedno manj učinkoviti. Poleg tega pa lahko vdihovanje teh snovi privede do različnih težav z dihali. Študija, ki prinaša dokaze o povezavi med količino trdnih delcev PM2,5 in antibiotično rezistenco, je zajela kar 116 držav, pri čemer so raziskovalci analizirali časovno obdobje, dolgo skoraj dve desetletji (od leta 2000 do leta 2018). Poleg delcev PM2,5 so bili upoštevani tudi drugih dejavniki, ki lahko prispevajo k antibiotični rezistenci (pogostost uporabe antibiotikov, značilnosti podnebja, gostota prebivalstva ipd.). Raziskovalci so uporabili podatke iz različnih raziskav in baz, pri čemer je bila uporablja tako univariantna analiza (analiza z eno samo spremenljivko oziroma z upoštevanjem enega samega dejavnika) kot multivariantna analiza (upoštevanje učinkov več dejavnikov).

Korelacija med delci PM2,5 potrjena v vseh državah
Skupno je bilo analiziranih kar 11,5 milijona vzorcev. Raziskovalci so proučili devet različnih nevarnih bakterij oziroma njihovo antibiotično rezistenco, pri čemer je bil analiziran odziv na 43 različnih antibiotikov. Analiza zbranih podatkov je razkrila obstoj močne korelacije med onesnaženostjo zraka, za katero so krivi delci PM2,5, in antibiotično rezistenco. Povezava je bila potrjena v vseh državah, ki so bile zajete v analizo. Korelacija je postajala v proučevanjem obdobju vedno izrazitejša. Tako naj bi bila denimo leta 2018 antibiotična rezistenca, povezana z delci PM2,5, po ocenah raziskovalcev globalno kriva za kar 0,48 milijona prezgodnjih smrti in za 18,2 milijona izgubljenih let.
Zajezitev onesnaženja bi lahko zajezila tudi antibiotično rezistenco
Nova študija je prva znanstvena študija doslej, ki je pokazala, da je povezava med onesnaženostjo zraka, povezano z delci PM2,5, in antibiotično rezistenco globalna težava, ki jo je mogoče zaznati v praktično vseh državah. Ponuja nove strategije za spopadanje z antibiotično rezistenco, ki jo torej lahko, kot se zdi, zajezimo tudi z ukrepi za čistejši zrak. Glede na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije količina delcev PM2,5 v zraku, ki prispevajo k onesnaženju, ne bi smela presegati 5 μg/m3. Če bi ta cilj dosegli do leta 2050, bi se lahko antibiotična rezistenca zmanjšala za kar približno 16,8 odstotka, število smrti zaradi antibiotične rezistence pa za približno 23,4 odstotka. Seveda pa bi zmanjšanje škodljivih delcev PM2,5 obenem poskrbelo tudi za bistveno manj zdravstvenih težav in prezgodnjih smrtih, povezanih z dihalnim sistemom oziroma dihali in srčno-žilnim sistemom.