Odpornost na antibiotike je ena največjih groženj za javno zdravje

Kaj pravzaprav pomeni odpornost na antibiotike? Če povemo čisto na kratko: Okužbe, ki so jih zdravniki uspešno zdravili desetletja, so lahko zdaj smrtne. Svetovna zdravstvena organizacija je v nedavno izdanem poročilu zapisala, da je odpornost na antibiotike resnično globalni problem, vzrok zanj pa lahko pripišemo predvsem čezmerni rabi antibiotikov – tako v kmetijstvu, medicini ter celo v domačem okolju.

To, kar zbuja še posebej veliko skrb, pa je odpornost na tiste najmočnejše antibiotike. Zato je zelo pomembno, da sami prevzamemo nadzor nad svojim zdravjem, se začnemo izobraževati in razmišljati kritično. Kot pravi poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, dva najbolj predpisana antibiotika na več kot polovici prebivalstva nimata več pričakovanega učinka. Ena od tovrstnih skupin antibiotikov so tudi karbapenemi, skupina betalaktamskih antibiotikov s širokim spektrom protibakterijskega delovanja. Karbapenemi so sicer rezervni antibiotik, ki ga predpisujejo le takrat, kadar zaradi okužbe z bakterijo K.pneumoniae pride do življenjske ogroženosti. Kot je še zapisano v poročilu, je na veliko antibiotikov odporna tudi bakterija E.coli. Še leta 1980 je bila njena odpornost nična, kar resnično zbuja skrb. Takojšnji ukrepi so tako resnično nujni.

Odpornost na antibiotike

Popolnoma normalno je, da bakterije sčasoma mutirajo in postanejo odporne na antibiotike, vendar ta proces s čezmerno in/ali nepravilno uporabo močno pospešimo.

Z določenimi koraki lahko tudi sami do neke določene mere preprečimo, da bi postali odporni na delovanje antibiotikov.

Nikar pretirano ne uporabljajte protibakterijskih mil, gelov in razkužil za roke

Triklosan (najdemo ga v tekočih milih) in triklokarban (najdemo ga v trdih milih) sta aktivni sestavini številnih protibakterijskih izdelkov, poleg tega pa naj bi bili tudi največja krivca za obratni učinek različnih protibakterijskih izdelkov.

PREBERITE TUDI:  Ljudsko zdravilstvo pomaga izboljšati odpornost

Številni strokovnjaki menijo, da ljudje pravzaprav ne potrebujemo protibakterijskih mil in gelov. Čista voda in najbolj običajno milo popolnoma zadoščata. Če si želite res temeljito umiti roke, potem jih morate umivati vsaj 20 sekund – umijte si dlani, hrbtno stran, med prsti in celo za nohti – le tako bo umivanje res učinkovito.

Antibiotike jemljite odgovorno, predvsem pa le takrat, ko je to nujno potrebno

Pomembno je, da veste, ali resnično potrebujete antibiotik. Težava je, da zdravniki danes antibiotike predpisujejo za skoraj vsako težavo. Če jih jemljete takrat, ko to sploh ni potrebno, potem obstaja velika nevarnost, da njihov učinek takrat, ko jih boste res potrebovali, ne bo tak, kot bi si želeli – lahko pride do odpornosti nanje ali pa z njihovim jemanjem lahko celo izzovete neprijetne stranske učinke.

Pomembno je, da antibiotike jemljete v skladu z zdravnikovimi navodili. Ne preskakujte časa jemanja oziroma ne prekinjajte zdravljenja samovoljno (četudi se že začenjate počutiti bolje).

Nikoli ne jemljite antibiotikov, ki so bili predpisani nekomu drugemu. Prav tako ne dajajte v uporabo antibiotikov, ki so bili predpisani vam. Zavedajte se, da je jemanje antibiotikov smiselno le takrat, kadar je okužbo povzročila bakterija. Poleg tega vsi antibiotiki niso primerni za zdravljenje vseh vrst bakterijskih okužb.

Če vam je ostalo še nekaj antibiotika, ga nikar ne shranjujte za pozneje.

Zelo pomembno je, da veste, od kod izvira meso, ki ga uživate

Ljudje se pogosto sploh ne zavedamo, kje vse se nahajajo ostanki antibiotikov, na primer v mesu, jajcih ter mleku in mlečnih izdelkih. Zelo pomembno je, da to ozavestimo, še posebej, če prej omenjena živila uživamo zelo pogosto. Antibiotik, ki ga je zaužila žival, bodisi za zdravljenje ali pa preprečevanje bolezni, se tako hitro znajde v našem telesu.

PREBERITE TUDI:  Ananas - zdrav sanjski sadež vsake ženske

Če uživate živila živalskega izvora, naj meso, jajca ter mleko in mlečni izdelki prihajajo od živali, pri vzreji katerih niso uporabljali antibiotikov.