Nenavadna prijateljstva med živalskimi vrstami: znanstveni pogledi na pojav

Videoposnetki nenavadnih prijateljstev med pripadniki različnih živalskih vrst si običajno prislužijo ogromno ogledov. Še posebej zanimivi so lahko tisti, ki prikazujejo prijateljske odnose med pripadniki vrst, ki naj bi bili sicer »naravni sovražniki«. Je prijateljstvo med plenom in plenilcem zares možno? Nenavadna prijateljstva med živalskimi vrstami so pritegnila tudi pozornost strokovnjakov, ki imajo različne poglede na ta pojav.

Pri prijateljstvih gre pogosto za več kot zgolj za koristoljubje

Mnogi raziskovalci se danes lotevajo bolj sistematičnega preučevanja vedenja živali, kamor sodijo tudi različne oblike prijateljstva oziroma naklonjenosti. Raziskovalci menijo, da lahko prav preučevanje takšnih zavezništev pomaga pri razumevanju komunikacije med živalmi. Posebej zanimivo je vprašanje, kaj je tisto, kar povzroči, da se živali povežejo z nekom, ki sicer ni pripadnik njihove vrste, in morda celo prevzamejo določene vzorce obnašanja, bolj značilne za druge živalske vrste.

Vprašanje za znanstvenike sicer ni nekaj povsem novega, saj so se že v preteklosti nekateri biologi ukvarjali s preučevanjem prijateljskih odnosov med pripadniki različnih vrst. Vendar pa so bile razlage tega pojava večinoma precej ozko zamejene, saj naj bi bil po mnenju strokovnjakov v ozadju takšnih prijateljstev zgolj skupni interes, na primer pomoč pri lovu. Do nedavnega bi bile tako teorije o tem, da gre lahko pri druženju živali, ki pripadajo različnim vrstam, preprosto za tovarištvo, verjetno sprejete s posmehom in označene za antropomorfizem. To pa se je spremenilo, ko so začeli strokovnjaki ugotavljati, da so meje med človekom in drugimi živalskimi vrstami precej bolj zabrisane, kot se je zdelo nekoč.

Tudi pripadniki drugih živalskih vrst imajo tako lahko sposobnosti, ki so se v preteklosti zdele lastne zgolj človeku. Tako lahko živali tudi čustvujejo, štejejo in komuniciranju, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa imajo lahko živali tudi moralni čut. Eden od dokazov za to, da so lahko živali precej kompleksnejše, kot si ljudje pogosto predstavljamo, so prav prijateljstva med različnimi živalskimi vrstami.

So pogoji teh prijateljstev preveč umetni?

Nekateri znanstveniki sicer ostajajo skeptični glede tega, kako relevantno je lahko v resnici preučevanje prijateljstev med različnimi vrstami. V mnogih primerih je namreč treba upoštevati, da so se tovrstna prijateljstva stkala v okoljih, v katerih pogoje določa in spreminja človek. Tako bi bilo zares zanimivo šele preučevanje teh prijateljstev v naravnih razmerah, saj gre sicer pogosto bolj za zgodbo o človekovem vplivu na okolje kot pa o živalskem vedenju. Kljub zavedanju teh omejitev pa vse več strokovnjakov vztraja pri tem, da gre pri prijateljstvih, ki se spletejo med pripadniki različnih vrst, četudi ne v njihovem naravnem okolju, vendarle za zelo zanimivo »gradivo«, ki ga je smiselno preučevati.

Za določanje vzorcev nujno sistematično zbiranje podatkov

Strokovnjaki, ki zagovarjajo preučevanje odnosov med različnimi živalskimi vrstami, si želijo, da bi bilo zbiranje podatkov v prihodnje bolj sistematično, saj bi lahko šele večja baza zagotovila znanstveno relevantne izsledke. Za zdaj naj bi bilo prav zaradi zelo majhnega arhiva težko določiti ponavljajoče se vzorce, ki so skupni večini neobičajnih prijateljstev med živalmi. Poleg tega pa bi morali biti pri zbiranju teh podatkov upoštevani določeni kriterijev. Eden od njih bi bil lahko ta, da mora prijateljstvo oziroma odnos trajati dlje časa in da morata biti obe živali, ki sta vpleteni, zainteresirani za interakcijo.

Poleg tega pa bi bil lahko kriterij tudi določena sprememba vedenja oziroma komuniciranja, ki je posledica stika s pripadnikom druge živalske vrste. Pri popularnih videoposnetkih, ki krožijo po spletu, večinoma ti kriteriji niso izpolnjeni, zato jih imamo težko za relevanten vir informacij. Pri kači, ki se igra s hrčkom, je na primer zelo težko vedeti, ali gre res za prijateljstvo ali pa kača v tistem hipu enostavno ni bila lačna. Včasih se plenilci tudi igrajo s svojim plenom, preden ga napadejo, kar lahko, če je posneto izven konteksta, deluje kot prijateljstvo, vendar pa je resnica precej drugačna.

V naravnem okolju naj bi se takšna »prijateljstva« v resnici končala precej slabo za enega izmed vpletenih. Največ možnosti za pristno prijateljstvo naj bi obstajalo takrat, ko se vezi stkejo že v zgodnjem otroštvo. Očitno so torej tudi pri pripadnikih drugih vrst mladiči najbolj odprti, sčasoma pa lahko postanejo precej bolj preračunljivi in pragmatični.

Ganljiva zgodba o prijateljstvu med oslom in psom

Medtem ko torej mnogi strokovnjaki še niso povsem enotni glede tega, kako gledati na pojav vse prej kot običajnih prijateljstev med pripadniki pogosto zelo različnih vrst, pa se po drugi strani nekateri lotevajo zelo konkretnih popisov takšnih prijateljstev. Ena najbolj zanimivih je zagotovo zgodba, ki jo je dokumentirala dr. Barbara Smuts, v kateri sta imela glavno vlogo pes Safi in osel Wister. Sprva je bil Wisterjev odnos do Safija zelo odklonilen, vendar pa se je to postopoma spremenilo.

Safiju je uspelo pridobiti Wisterjevo zanimanje in naklonjenost s stalnim ponavljanjem gibov, s katerimi je nakazoval, da se želi igrati. Kasneje je tako Wister vsako jutro stal ob ogradi in spuščal zvoke, dokler ni dr. Smuts izpustila še Safija. Pes in osel sta nato pohajkovala skupaj in se igrala, kar je lahko trajalo tudi več ur dnevno. Safi je celo naučil Wisterja, kako se pobere palico in jo prenaša naokoli, skupaj pa naj bi razvila celo svoj jezik. Če je na primer Wister med igro pomotoma brcnil Safija, se je povsem vzravnal in nekaj časa negibno stal, kot bi se hotel s tem opravičiti.

Iskanje izgubljenega raja?

Zanimanje za prijateljstva med živalmi, predvsem tista manj običajna, pa je lahko zanimivo tudi za špekulacije glede tega, kaj to pove o človeku, ki je navsezadnje tudi sam pripadnik živali. Strokovnjaki menijo, da videoposnetki in fotografije prijateljstev med živalmi pritegnejo toliko pozornosti, ker se lahko z njihovo pomočjo vsaj za hip zopet približamo naravi, od katere naj bi bil moderni človek pogosto skoraj povsem ločen. Ljudje naj bi torej z ogledi takšnih posnetkov iskali ponovni stik z naravo. Še ena razlaga velikega zanimanja za posnetke prijateljstev med živalskimi vrstami pa je, da vidimo v takšnih odnosih med pripadniki vrst, ki bi morali biti sicer »po pravilu« sovražni drug do drugega, nekakšen ideal, ki ga ljudje pogosto ne znamo ali niti ne poskušamo doseči.

Povejte svoje mnenje - kometirajte
DELI
Karmen Jordan
Karmen Jordan, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.