Navadni pupek

    Navadni pupek (Lissotriton vulgaris) spada med manjše repate dvoživke. Tako kot vsi pupki ima bočno sploščen rep in neizraziti zaušesni žlezi. Odrasli osebki imajo, dokler se zadržujejo v vodi, značilno gladko, olivno zelenkasto rjavo kožo s temnejšimi pegami.
    Navadni pupekNa kopnem se koža odebeli in postane žametasta. Za vse pupke je značilna spolna dvoličnost, ki je opazna predvsem v paritvenem obdobju. Takrat se samcem razvije iz razit kožnat in nazobčan hrbtni greben, ki se razteza od glave do repa. Med prsti zadnjih okončin se jim razvije plavalna kožica, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeče. Samice so enobarvne in bolj valjaste oblike. Trebuh je po sredi nežno oranžen, ob strani prehaja v svetlo rumeno do belo in je vedno črno pikast. Pri samcih je intenzivneje obarvan kot pri samicah. Svetlo grlo je posuto s temnimi pikami, ki so redkejše in manjše kot na trebuhu. Pri nas živita dve podvrsti navadnega pupka, ki ju ločimo po obliki telesa in hrbtnem grebenu samcev. Robati pupek (Lissotriton vulgaris meridionalis) ima zaradi izrazitih hrbtno-bočnih gub navidez oglato telo ter nizek in nenazobčan hrbtni greben, navadni pupek (Lissotriton vulgaris vulgaris) pa bolj valjasto telo ter visok in nazobčan hrbtni greben.

    Razširjenost

    Razširjen je po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek živi na jugovzhodu in severovzhodu države, robati pa na zahodu. Natančen potek meje med obema podvrstama zaenkrat še ni znan.

    Življenjski prostor

    PupekIzbira bolj ali manj stalne, majhne do srednje velike stoječe ali počasi tekoče vode brez rib. S plenilskimi ri bami lahko sobiva v tistih vodah, kjer ima na voljo plitvejše predele z več vodnega rastlinja, kjer najde ustrezna skrivališča. Na kopnem se ponavadi zadržuje v senčnih in vlažnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, mejice, močvirja ipd.

    PREBERITE TUDI:  Kaj nas uči ajurveda?

    Večino leta preživi na kopnem, kjer ponavadi uporablja več skrivališč. V vodo se vrača v obdobju parjenja, od marca do junija. Samci spolno dozorijo pri 2 do letih, samice leto pozneje. Odrasli osebki živijo 6 do 8 let. Samci pridejo na mrestišča nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje časa. V vodi so najbolj aktivni ob zori in mraku, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloži od 200 do 00 jajc, ki jih vsako posebej zavije v list vodne rastline.

    Pupki imajo izredno sposobnost regeneracije poškodovanih in odtrganih udov in prstov. Spomladi in poleti se lahko prst regenerira že v nekaj tednih.

    Pridružite se nam tudi na naši Facebook strani Pomagajmo žabicam.

    Vir: Center za kartografijo flore in favne,
    Foto:
    Martin Turjak, Notranjski regijski park

    Povejte svoje mnenje - kometirajte