Navadni pupek (Lissotriton vulgaris) spada med manjลกe repate dvoลพivke. Tako kot vsi pupki ima boฤno sploลกฤen rep in neizraziti zauลกesni ลพlezi. Odrasli osebki imajo, dokler se zadrลพujejo v vodi, znaฤilno gladko, olivno zelenkasto rjavo koลพo s temnejลกimi pegami.
Na kopnem se koลพa odebeli in postane ลพametasta. Za vse pupke je znaฤilna spolna dvoliฤnost, ki je opazna predvsem v paritvenem obdobju. Takrat se samcem razvije iz razit koลพnat in nazobฤan hrbtni greben, ki se razteza od glave do repa. Med prsti zadnjih okonฤin se jim razvije plavalna koลพica, spodnji del repa pa se obarva modro in rdeฤe. Samice so enobarvne in bolj valjaste oblike. Trebuh je po sredi neลพno oranลพen, ob strani prehaja v svetlo rumeno do belo in je vedno ฤrno pikast. Pri samcih je intenzivneje obarvan kot pri samicah. Svetlo grlo je posuto s temnimi pikami, ki so redkejลกe in manjลกe kot na trebuhu. Pri nas ลพivita dve podvrsti navadnega pupka, ki ju loฤimo po obliki telesa in hrbtnem grebenu samcev. Robati pupek (Lissotriton vulgaris meridionalis) ima zaradi izrazitih hrbtno-boฤnih gub navidez oglato telo ter nizek in nenazobฤan hrbtni greben, navadni pupek (Lissotriton vulgaris vulgaris) pa bolj valjasto telo ter visok in nazobฤan hrbtni greben.
Razลกirjenost
Razลกirjen je po vsej Sloveniji. Podvrsta navadni pupek ลพivi na jugovzhodu in severovzhodu drลพave, robati pa na zahodu. Natanฤen potek meje med obema podvrstama zaenkrat ลกe ni znan.
ลฝivljenjski prostor
Izbira bolj ali manj stalne, majhne do srednje velike stojeฤe ali poฤasi tekoฤe vode brez rib. S plenilskimi ri bami lahko sobiva v tistih vodah, kjer ima na voljo plitvejลกe predele z veฤ vodnega rastlinja, kjer najde ustrezna skrivaliลกฤa. Na kopnem se ponavadi zadrลพuje v senฤnih in vlaลพnih habitatih, kot so gozdovi, travniki, mejice, moฤvirja ipd.
Veฤino leta preลพivi na kopnem, kjer ponavadi uporablja veฤ skrivaliลกฤ. V vodo se vraฤa v obdobju parjenja, od marca do junija. Samci spolno dozorijo pri 2 do letih, samice leto pozneje. Odrasli osebki ลพivijo 6 do 8 let. Samci pridejo na mrestiลกฤa nekaj dni pred samicami in pogosto ostanejo v vodi dlje ฤasa. V vodi so najbolj aktivni ob zori in mraku, ko je parjenje najbolj intenzivno. Samica v nekaj tednih po parjenju odloลพi od 200 do 00 jajc, ki jih vsako posebej zavije v list vodne rastline.
Pupki imajo izredno sposobnost regeneracije poลกkodovanih in odtrganih udov in prstov. Spomladi in poleti se lahko prst regenerira ลพe v nekaj tednih.
Pridruลพite se nam tudi na naลกi Facebook strani Pomagajmo ลพabicam.
Vir: Center za kartografijo flore in favne,
Foto: Martin Turjak, Notranjski regijski park