Narkolepsija: ne ignorirajte kronične zaspanosti

Narkolepsija se zdi na prvi pogled precej zabavna. Posameznik s to boleznijo, ki prizadene približno 1 človeka na vsakih 2000 ljudi, lahko praktično kadar koli zdrsne v spanec. Vendar pa je ta težava v resnici vse prej kot zabavna. Gre za nevrološko motnjo, pri kateri ločimo dva podtipa. Pri bolj mili obliki posamezniki občutijo močno zaspanost praktično ves dan, zato potrebujejo ogromno dremanja. Hujša oblika je t. i. narkolepsija s katapleksijo, ko postane človek nenadoma »paraliziran«.


Narkolepsija

Polovica bolnikov brez diagnoze

Katapleksija je zagotovo najbolj fascinanten simptom motnje, ki se pojavlja v več različicah. Včasih gre za precej subtilno obliko katapleksije – oči se začnejo zapirati, govor postane nejasen ipd. Pri najhujši verziji katapleksije pa lahko človek celo pade po tleh. Zanimivo je sicer tudi to, da približno polovica vseh bolnikov sploh ne ve, da trpi za narkolepsijo. Mnogi namreč sklepajo, da so močno utrujeni zaradi različnih obveznosti, in ne pomislijo, da bi lahko šlo za motnjo spanja. Simptomi narkolepsije se običajno pojavijo že pri otrocih, vendar večina dobi ustrezno diagnozo šele po 20. ali celo po 30. letu starosti. Ljudje se običajno odločijo za obisk zdravnika šele takrat, ko se začnejo njihove težave močno stopnjevati.

Narkolepsija – Raziskovanje vzrokov še traja

Razlogi za razvoj narkolepsije naj bi bili zelo kompleksni, vendar pa se zdravniki trudijo, da bi se natančneje poučili o tej motnji. Narkolepsijo lahko sproži tudi virusna okužba, kar pa je možno le pri ljudeh z gensko predispozicijo Za zdaj je jasno, da so zaradi narkolepsije prizadete možganske celice, natančneje celice hipotalamusa, ki proizvajajo hormon, imenovan oreksin. Gre za hormon, ki sodeluje pri uravnavanju našega spanja. Ker so celice, ki proizvajajo oreksin, uničene, pride do motenih ciklusov spanja in budnosti.

PREBERITE TUDI:  Preponsko dihanje čisti in obnavlja telo

Napad lahko povezan s čustvenim vznemirjenjem

Simptome narkolepsije, predvsem katapleksijo, lahko sprožijo tudi različna čustva. Za izbruh »napada« je včasih dovolj že blažje vznemirjenje. Vendar pa niso problematična zgolj negativna čustva. Včasih se simptomi pojavijo tudi med smehom ipd. Praktično katero koli malce bolj intenzivno čustvo lahko sproži napad. Simptomi narkolepsije se sicer pri bolnikih le redko pojavljajo ob istih delih dneva.


Za diagnozo pomembna analiza REM-faz spanja

Sumite, da bi lahko imeli tudi sami narkolepsijo? Zgolj občutek, da vam stalno primanjkuje spanja, še ni dovolj za diagnozo. Za pravilno diagnozo morajo biti opravljeni ustrezni testi. Tako je nujno, da se čim prej odpravite do zdravnika. Včasih se lahko narkolepsiji pridružijo tudi druge motnje, na primer spalna apneja. Pri diagnosticiranju narkolepsije je pomembna predvsem analiza t. i. faz REM. Telo namreč pri narkolepsiji nemudoma zdrsne v fazo REM, ki se običajno pojavi šele na koncu spalnega cikla. Za zdravljenje oziroma blaženje simptomov zdravniki večinoma predpišejo stimulanse ali antidepresive.

Ne zamudite zanimivih vsebin: