Naraščajoča temperatura oceanov je največji iziv za našo generacijo

Poročilo IUCN-ja, Svetovne zveze za varstvo narave, opozarja na resnično osupljiva odkritja o tem, kako stopnja segrevanja našega okolja spreminja vedenje morskih vrst, zmanjšuje ribolovne cone in pospešuje širjenje bolezni. »Obseg segrevanja oceanov je pretresljiv,« opozarja poročilo, ki ga povzema revija Guardian.

Dviganje temperatur zadeva vse nas

»Hitro naraščajoča temperatura oceanov je izziv, s katerim se bo morala spopasti celotna naša generacija, saj prihaja do zapletov, kot so spreminjanje morskih vrst in krčenje ribolovnih območij. Naraščajoča temperatura pa pospešuje tudi širitev bolezni pri ljudeh,« ugotavlja doslej najbolj celovita analiza segrevanja oceanov.

Segrevanje morja

Temperatura oceanov se je dvignila predvsem zaradi naraščajočih izpustov toplogrednih plinov, kar vpliva predvsem na morske vrste od mikrobov do kitov, ugotavlja kar 80 znanstvenikov iz različnih držav po svetu, ki so sodelovali pri projektu Svetovne zveze za varstvo narave. Poročilo navaja tudi, da temeljite spremembe, ki potekajo v oceanih, že vplivajo na ljudi. »Zaradi domino efekta so na udaru nekateri človeški sektorji, in sicer ribištvo, ribogojništvo, zdravje in obalni turizem.«

Dan Laffoley, eden izmed morskih svetovalcev pri Zvezi in eden vodilnih avtorjev poročila je dejal: »Dogajanje, ki smo mu priča, je daleč nad tem, čemur smo lahko kos in situacija ni nič kaj obetavna.«

Temperature v oceanu se dvigajo hitreje, kot na kopnem

Obseg segrevanja morja, ki mimogrede pokriva kar 70% planeta, je »pretresljiv«, navaja poročilo. Zgornjih nekaj metrov morske gladine se segreva od začetka 20. stoletja okoli 0.13 stopinje na desetletje, do konca tega stoletja pa se lahko temperature povečajo še za od 1 do 4 stopinje.

Ocean je absorbiral več kot 90% dodatne toplote, ki jo je ustvaril človek. Če bi enaka količina toplote, ki se zadržuje v zgornjih 2 km morske gladine šla v zrak, namesto v ocean bi se površina zemlje segrela bistveno hitreje, za kar 36 stopinj, namesto 1 stopinje v zadnjem stoletju.

Segrevanje je že prizadelo morske živali in vpliva lahko na ljudi

Poročilo navaja tudi, da bi segrevanje vode lahko segrelo na milijarde ton zamrznjenega metana, močnega toplogrednega plina, ki se nahaja na morskem dnu. Segrevanje oceanov je že prizadelo ribe, morske ptice, morske želve, meduze in druge vrste ter jih prisililo k menjavi okolja in življenjskega prostora. Vrste bežijo v hladnejše predele, stran od ekvatorja in premiki so kar petkrat hitrejši, kot pri vrstah na kopnem.

Tudi v Severnem Atlantiku se bodo ribe v naslednjem desetletju premaknile za vsaj 30 km v iskanju ustreznejših temperatur, premiki so že dokumentirani pri sardelah, sardonih in skušah.

Segrevanje ima največji vpliv na gradnike življenja v morju, na fitoplankton, zooplankton itd. Več kot 550 vrst morskih rib in nevretenčarjev je že ogroženih in segrevanje bo povzročilo izumrtje nekaterih vrst.

Če želimo bolj pozorno razumeti, kaj to pomeni, si lahko predstavljamo ljudi, ki so odvisni od rib za svoje preživetje. V jugovzhodni Aziji se lahko ulov do leta 2050 zniža za skoraj tretjino, če se emisije ne bodo omejile. Svetovna proizvodnja rib je le-te že zmanjšala za kar 90 milijonov ton letno, predvsem zaradi prevelikega ribolova v času, ko je potrebnih še milijone več ton, da se nahrani ljudi, saj je smiselno pričakovati, da bo človeška populacija dp leta 2050 narasla na 9 milijard.

Zaradi segrevanja oceanov pa ne trpijo samo morske živali, ampak tudi ljudje. Poročilo namreč kaže, da je vedno več dokazov o bakterijski bolezni, ki lahko povzroči kolero in škodljivih vrstah alg, ki lahko povzročijo zastrupitve s hrano.

Koralni grebeni in umiranje koral zaradi globalnega segrevanja

Tako kot taljenje ledu na Arktiki je tudi beljenje koral opozorilo, da toplogredni plini resnično spreminjajo podobo Zemlje. Koralni grebeni niso lepi le na pogled, ampak igrajo ključno vlogo v oceanskih ekosistemih. Ko voda v okolici grebenov postane preveč topla, korale začno zavračati simbiotične alge, ki jim sicer dajejo hrano in značilno lepo bravo, zato postane apnenčasti skelet alg izpostavljen. Na koralnih grebenih najdemo tudi velike polipe, ki ponoči lovijo plankton, da lahko nahranijo te simbiotske alge. Ravno ti polipi z izločanjem kalcijevega karbonata iz morske vode sodelujejo pri gradnji koralnih grebenov. Korale sicer lahko preživijo brez simbiotskih alg, ampak z vsakim ponovnim beljenjem so korale bolj dovzetne za škodo, ki jo povzročajo nevihte in drugi naravni pojavi.

Beljenje koral se začne, ko se morje segreje za več kot 1 stopinjo od tiste temperature, ki so je korale navajene. Škoda se ne dogaja samo koralam, saj se moramo zavedati, da je kar 275 milijonov ljudi neposredno odvisnih od grebenov, korale namreč zagotavljajo preživetje tudi ostalim prebivalcem morja – polipom, ribam in ostalim vrstam, ki tvorijo ekosistem koralnih grebenov, ribe in nekatere morske živali pa pomenijo hrano ljudem.

Med letoma 2014 in 2015 so globalna poročila opozorila na rekordne temperature oceanov, tudi napovedi za prihodnost niso nič boljše – temperatura naj bi se do leta 2100 dvignila za kar 2, 5 stopinje in znanstveniki želijo ljudi ozaveščati o teh dogodkih.

Zmanjšati bo potrebno količino toplogrednih plinov

Poročilo zveze priporoča več zavarovanih območij v oceanih in predvsem zmanjšanje količine toplogrednih plinov, ki se izloči v ozračje.

»Edini način, da ohranimo bogato raznolikost morskega življenja in hkrati zagotovimo sredstva, ki nam jih ocean da, je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov hitro in kar se da učinovito,« je dejal Inger Andersen, generalni direktor Svetovne zveze za varstvo narave.

Kliknite na ← → za premikanje

DELI
Lina Zalaznik
Študentka Primerjalne književnosti z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.