Način prehranjevanja prispeva h globalnemu segrevanju

    Od treh glavnih dejavnikov, ki vplivajo na naše podnebje – hrane, porabe energije doma in transporta – samo hrana prispeva 20 % našega ogljičnega odtisa.

    Sprememba prehranjevalnih navad je zagotovo najbolj preprost, najhitrejši in najbolj zadovoljujoč način, s katerim lahko zmanjšate svoj ogljični odtis in ste za zgled celotni družbi. Pripravili smo vam kratek pregled nekaterih prehranjevalnih in življenjskih navad, ki močno prispevajo h globalnemu segrevanju. Uživanje lokalne ekološko pridelane hrane je zagotovo najboljša odločitev, ki jo lahko podarite sebi, hkrati pa pripomorete k zmanjševanju lastnega ogljičnega odtisa.

    Transport hrane

    Kupujete hrano, ki ima za sabo ogromno kilometrov

    Čim krajšo pot mora hrana prepotovati do vašega krožnika, tem manjši ogljični odtis pušča za sabo. Tudi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje preko številnih projektov spodbuja uživanje lokalno pridelane hrane. Poleg poudarjanja skrbi za okolje želi Ministrstvo med potrošniki povečati zavedanje, da je hrana, ki ni prepotovala polovice sveta, tudi bolj kakovostna in sveža. Trenutna kampanja Ministrstva za kmetijstvo in okolje pa je posvečena povečanju samooskrbe na področju pridelave zelenjave – ta namreč trenutno znaša le borih 40 % (po nekaterih podatkih še manj) v primerjavi z govedorejo, kjer je Slovenija popolnoma samooskrbna.

    Kupujete in jeste kemikalije

    Ameriški kmetje za škropljenje sadja, zelenjave in žit vsako leto porabijo približno 2,8 milijarde kilogramov dušičnih gnojil, poleg tega pa so za proizvodnjo teh gnojil potrebne še ogromne količine fosilnih goriv. Ko z dušičnimi gnojili gnojimo prst, se ob tem v ozračje sprošča didušikov oksid, zelo agresiven toplogredni plin, ki ima na globalno segrevanje tristokrat večji učinek kot ogljikov dioksid.

    Ne skrbite za zdravje prsti

    Več organske snovi ko je prisotne v prsti, bolj kakovostna je prst. Na rodovitnost tal in ohranjanje ravnotežja talnega ekosistema vplivajo razgradnja organske snovi in različni biokemični procesi, ki potekajo v tleh.

    PREBERITE TUDI:  Slovenec letno v koš odvrže povprečno 73 kilogramov hrane

    Po podatkih Agecnije Republike Slovenije za okolje so tla pri nas razmeroma dobro oskrbljena z organsko snovjo. Vsebnost organske snovi je na skoraj 90 % zemljišč več kot 2 %, na skoraj 31 % pa več kot 4 %. Glavni razlog za tako dobro oskrbljenost naših tal z organsko snovjo je zagotovo v načinu obdelave tal – pri nas namreč močno prevladujejo travniki in pašniki. Na Agenciji RS za okolje še dodajajo, da je vzrok tudi v obilnem gnojenju njiv, vrtov in trajnih nasadov z živalskimi gnojili. V tleh, kjer poteka intenzivna obdelava, pa je organske snovi zaradi zaradi procesa mineralizacije organske snovi v tleh znatno manj.

    Pomembno je, da se zavedamo, da smo mi tisti, ki onesnažujemo lastno prst – industrija, intenzivne oblike kmetovanja, odlaganje odpadkov na neprimernih mestih in promet so tisti glavni onesnaževalci. Vse strupene snovi se v tleh nalagajo in v njih ostanejo zelo dolgo časovno obdobje.

    Uživate velike količine mesa

    Kadar se enkrat sami začnete ukvarjati s pridelavo svojega sadja in zelenjave, vaša prehrana začne počasi in popolnoma naravno temeljiti na rastlinski hrani, zmanjša pa se uživanje mesa in drugih živalskih proizvodov. Hrana, ki ima največji vpliv na globalno segrevanje, je prav meso. Skrb vzbujajoči so podatki porabe mesa pri nas: Slovenec naj bi na leto zaužil kar 90 kilogramov mesa, 230 litrov mleka ter med 180 in 200 jajc.

    Še vedno uporabljate plastične vrečke.

    Za zanimivost naj povemo, da Američani na leto porabijo več kot 100 milijard plastičnih vrečk. Za proizvodnjo take količine plastičnih vrečk je potrebnih kar 12 milijonov sodčkov nafte. V Sloveniji nekateri trgovci že zaračunavajo plastične vrečke, ki so bile prej potrošnikom na voljo brezplačno in tako poskušajo zmanjšati njihovo porabo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte