Po svetu zavržemo od 10 pa do kar 40 odstotkov hrane. Pa je to res potrebno? Na to se spomnite, ko boste naslednjič želeli zavreči le malo obtolčeno jabolko ali pa bo v smeteh pristal sendvič, na katerega ste popolnoma pozabili.
Porabite ostanke. Poglejte v svoj koš za smeti. Kaj najdete v njem? Nekaj plesnivih jabolk, pol konzerve pokvarjene paradižnikove omake, uvela zelenjava, ostanki od sobotnega kosila? Na prvi pogled se res ne zdi veliko, ampak sčasoma se nabere: Poprečno gospodinjstvo naj bi na dan ustvarilo dobrega pol kilograma odpadne hrane, kar je enako 14 nakupom v trgovini.
Kaj je v vaših smeteh? En teden poskusite pozorno spremljati, kaj vse se znajde v vaših smeteh. A nikar samo ne glejte, ampak dejansko analizirajte vse, kar zavržete. Nato na podlagi svojih opažanj izboljšajte svoje navade. Če ste zavrgli pol škatle kosmičev, ki so se, preden ste jih uspeli pojesti, že zdavnaj pokvarili, se vprašajte, ali sploh potrebujete tako veliko škatlo ali pa kosmiče shranjujte v neprodušno zaprti posodi. Ko boste enkrat dobili vpogled v to, kaj vržete stran, boste zagotovo malo razmislili o svojih navadah.
Naredite red v svojem hladilniku. V svojem hladilniku imejte red in pregled nad njegovo vsebino. Pametno je, da hladilnik počistite enkrat na teden in pregledate rok uporabe posameznega živila.
Na krožnik si naložite toliko, kot boste pojedli. Preden si krožnik do vrha naložite z okusno jedjo, pomislite, ali boste resnično zmogli pojesti vse to. Vedno lahko vzamete še, nikakor pa ni potrebe, da bi hrano metali stran.
Pri pripravi hrane uporabite malo domišljije. Fritate, juhe in smutiji so vse jedi, v katerih lahko uporabite malo manj lepo sadje in zelenjavo. V mešalniku si zmešajte močno zrelo banano, nekoliko uvele šparglje in korenje. Dobili boste zelo hranljiv napitek. Zapomnite si, da ne ravno najlepši videz še ne pomeni, da je hrana neužitna. Sadje in zelenjavo preprosto obrežite, prav tako sir, ki je mogoče že začel rahlo plesneti.
Zamrznite ostanke. Če ste skuhali večjo količino določene jedi, lahko tisto, kar vam je ostalo, preprosto zamrznete. Prav tako lahko sami pripravite jušno osnovo in jo imate zamrznjeno v priročnih kockah ali pa na podoben način pripravite gosto paradižnikovo omako. Tudi oreščki, ki po določenem času lahko postanejo žarki, se v zamrzovalniku ohranijo dlje, prav tako pa lahko zamrznete tudi odvečno sadje.
Po nakupih se odpravite pogosteje. Če po nakupih odidete enkrat tedensko, lahko sadje in zelenjava že začneta plesneti ali gniti, še preden vam ju uspe pojesti. Priporočamo, da hitro pokvarljiva živila kupite večkrat na teden. Tako boste imeli vedno pri roki svežo hrano.
Kupujte lokalno. Vsi bi si želeli, da bi imeli vse vrste sadja in zelenjave na voljo čez celo leto. Žal to ni mogoče, zato pa je še posebej pomembno, da kupujete sezonsko in lokalno pridelano hrano.
Načrtujte vnaprej. Življenjski ritem je pogosto nepredvidljiv, zato imejte na zalogi vedno ideje za jedi, ki so pripravljene hitro. Poskusite načrtovati svoje obroke in si vsak teden pripravite okvirni načrt jedi, ki jih želite pripraviti tisti teden. Na podlagi tega boste tudi vedeli, katera živila kupiti, poleg tega pa se vam ne bo treba vsak dan posebej ukvarjati s tem, kaj pripraviti za kosilo.
Koliko hrane sploh potrebujete? Spremljajte, koliko določenega živila sploh pojeste. Tako boste naslednjič, ko se boste odpravili v trgovino, natančno vedeli, koliko določenega živila potrebujete. Po nekaterih podatkih lahko s tako strategijo prihranite povprečno 35 % hrane (in denarja).
Kaj pomenijo oznake na embalaži? »Porabiti do« še ne pomeni, da je živilo po tistem datumu primerno le še za v koš za smeti. Ta besedna zveza pomeni, da je živilo primerno za prodajo do tistega dneva, porabite pa ga lahko tudi nekaj dni pozneje. Rok uporabnosti pa pomeni, da je kakovost živila do datuma, označenega na embalaži, zares najvišja. Če živila shranjujete pravilno, lahko večina od njih zdrži dlje od datuma, natisnjenega na embalaži.